Število registriranih brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, se v zadnjem desetletju znižuje. Tako je njihovo število iz dobrih 36 tisoč v juliju 2016 upadlo na dobrih 15,6 tisoč ob koncu julija 2025. Prav tako je delež brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, med vsemi brezposelnimi osebami ob koncu julija letos najnižji glede na primerljive mesece v zadnjem desetletju. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo konec julija 2025 registriranih 15.623 brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, kar predstavlja 35,7 % vseh brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu.
Skoraj polovica prejema nadomestilo
Kot smo že poročali, je maja 2025 denarno nadomestilo po podatkih Zavoda prejelo 13.416 oseb, kar predstavlja 31 % prijavljenih na ZRSZ. V povprečju so prejeli 854,66 evrov bruto, pri čemer se pri izračunu povprečne višine upoštevajo le osebe, ki prejmejo denarno nadomestilo za celotni mesec. Skupaj je bilo maja letos za denarna nadomestila namenjenih 11.647.938,61 evrov, v maju 2024 je bilo teh sredstev 11.513.764,11 evrov ter v maju 2020 25.576.980,87 evrov.
Zadnji razpoložljiv podatek o denarnih nadomestilih je za mesec junij 2025, iz katerega je razvidno, da je denarno nadomestilo prejelo 7.533 ali 49,2 % brezposelnih oseb, starih 50 let ali več.
Rekorden čas do nove zaposlitve
V zadnjem desetletju je opazen trend skrajševanja povprečnega časa trajanja brezposelnosti oseb, starih 50 let ali več, ki so se odjavile iz evidence brezposelnih oseb zaradi zaposlitve. Tako se je z nekaj nihanji (predvsem v času krize, povzročene s pandemijo koronavirusa) iz 14 mesecev v letu 2016 skrajšal na 8,5 meseca v obdobju od januarja do julija letos.
Prav tako se skrajšuje povprečni čas trajanja brezposelnosti oseb, starih 50 let ali več, prijavljenih v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje. Povprečni čas brezposelnosti oseb, ki so bile ob koncu julija letos prijavljene v evidenci brezposelnih, je znašal 28,6 meseca in je najkrajši med primerljivimi meseci po letu 2016.
Skoraj tretjina ima končano osnovno šolo, kje iščejo?
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje jih je med registriranimi brezposelnimi osebami, starimi 50 let ali več, ob koncu julija 2025 imelo največ, 29 %, osnovnošolsko izobrazbo, sledile so jim osebe s poklicno izobrazbo, ki jih je 28,9 %, s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo (25,4 %), oseb s tercirarno izobrazbo pa je 16,6 %.
Najpogosteje so pred prijavo v evidenco brezposelnih oseb opravljale naslednje poklice: tajniki, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in za druga preprosta dela, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, komercialni zastopniki za prodajo ipd., prodajalci, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, kuhinjski pomočniki, natakarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, sestavljavci električne in elektronske opreme, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah.
Vse bolj se zavedajo njihove vrednosti
Zavod za zaposlovanje aktivno ozavešča širšo javnost, še posebej pa v rednih stikih in na dogodkih tudi delodajalce, o demografskih izzivih in potrebnih prilagoditvah nanje ter odpravi negativnih stereotipov o starejših zaposlenih.
Zavod: "Večje vključevanje starejših na trg dela je ne samo zaželeno, temveč nujno, saj si izgube njihovih znanj, izkušenj in veščin kot družba ne želimo."
Glede na veliko pomanjkanje kadra, ki je še posebej prisotno v nekaterih dejavnostih, se delodajalci čedalje bolj zavedajo pomena in vloge starejših zaposlenih v kolektivu (tudi v vlogi mentorjev) in jih po izkušnjah ZRSZ tudi želijo zadržati v zaposlitvi, seveda pa je to odvisno od številnih dejavnikov.
"V preteklosti je bilo bolj pogosto, da so se delavci pred upokojitvijo prijavili pri Zavodu, zdaj pa opažamo, da jih delodajalci poskušajo vedno bolj zadržati, saj je primanjkljaj še vedno velik v vseh dejavnostih. Brezposelne osebe pri nas ne čakajo, pač pa dokazujejo aktivnosti o iskanju zaposlitve, prav zato jim na Zavodu pomagamo pri iskanju zaposlitve in jih napotujemo na prosta delovna mesta," so povedali na ZRSZ.
Delodajalci potrebujejo izobraževanje in usmeritev
Preko pisarn za delodajalce Zavod RS za zaposlovanje skrbi za sodelovanje z delodajalci, kar ne vključuje le napotovanje ustreznih kandidatk in kandidatov na prosta delovna mesta delodajalcev, organizacijo predstavitev prostih delovnih mest, zaposlitvenih sejmov in zaposlitvenih razgovorov.
"Naša družba se stara in ob čedalje večjem razkoraku med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, je vloga Zavoda vse pogosteje tudi vodenje dialoga z delodajalci o stanju na trgu dela, o obetih, o možnih alternativah in novih poteh pri iskanju sodelavcev. Sodelovanje z delodajalci zajema iskanje priložnosti za zaposlovanje vseh težje zaposljivih skupin prebivalstva," so za Žurnal24 povedali na Zavodu.
Priča smo številnim stereotipom
Zavod opozarja, da se pri zaposlovanju starejših srečujejo s številnimi zastarelimi stereotipi. V praksi delodajalci izpostavljajo predvsem predvidene višje stroške zaposlitve starejšega delavca ter strah pred oteženim odpuščanjem, če bi bilo to potrebno. Pogosto se za starejše delavce še domneva, da imajo več zdravstvenih težav, fizične omejitve, da se težje prilagodijo novostim, so manj učljivi in podobno.
"Menimo, da se je o tem pomembno odkrito pogovarjati, ozaveščati širšo javnost o pomembnosti potenciala in prednosti starejših, ki lahko veliko doprinesejo k napredku vsakega podjetja in odpravljati negativne stereotipe o starejših zaposlenih," so jasni na ZRSZ.
Starejše je potrebno opolnomočiti
Poleg omenjenih aktivnosti, ki jih izvajajo pisarne za delodajalce Zavoda RS za zaposlovanje, karierni svetovalci na svetovalnih razgovorih opolnomočijo starejše brezposelne osebe, ki so pogosto mnenja, da na trgu dela niso več zaželeni in konkurenčni. Na svetovalnem razgovoru tako preverijo, kakšne veščine vodenja lastne kariere imajo starejše brezposelne osebe (znajo poiskati ustrezne delodajalce, napisati motivacijsko pismo in se predstaviti delodajalcu) in jih po potrebi napotijo na delavnico, kjer te veščine krepijo. Poleg tega na svetovalni obravnavi preverijo znanje, kompetence in izkušnje ter interes za delo. V primeru, da osebe potrebujejo nova znanja, da bodo na trgu dela konkurenčnejše, jih vključijo v izobraževanja v okviru Aktivne politike zaposlovanja. Karierni svetovalci v sodelovanju s pisarnami za delodajalce tudi ves čas prijave osebe obveščajo o prostih delovnih mestih in jih nanje ustrezno napotujejo.
Uspeh je rezultat sodelovanja
Na Zavodu opozarjajo na generacijsko raznoliko zaposlovanje, ki spodbuja pretok znanja. Starejši zaposleni so si v dolgoletni karieri pridobili pomembne izkušnje in znanja, ustvarili široko socialno mrežo, razvili delovne navade, redkeje menjajo zaposlitev, praviloma čutijo močnejšo pripadnost podjetju. Seveda so se sposobni tudi učiti novosti, morda le na drugačen način. Njihova pomembna prednost je izkustveno znanje, ki je pomembno prav v nepredvidljivih situacijah, s katerimi se vse pogosteje soočamo.
Morda vas zanima tudi:
Šte tu upoštevali vse Fete in Fate, ki iz nekih čudnih verskih razlogov, ki pri nas ne veljajo, dobivajo socialu in se redijo doma za štedilnikom in hodijo kot račke?
Zdaj odhaja naša pridna generacija,ki je usvarila vse kar imate,ker pa ste mladi lenuhi in nesposobneži boste zaukal vse kar se zafukat da.Vse kar znate so laži in prevare,in zapomnite si,zelo bo slabo za vas