S terminom tiho zaposlovanje ali angleškim izrazom quiet hiring označujemo pojav, ko v podjetju razvijajo nova znanja in spretnosti z namenom povečanja produktivnosti, ne da bi zaposlili nove delavce. Delodajalci to dosežejo z:
- napredovanjem ali premestitvijo zaposlenega na drugo interno delovno mesto;
- sodelovanje zaposlenega v internem projektu iz drugega oddelka;
- usposabljanje zaposlenih o novih veščinah ali programih, da lahko prevzamejo nove odgovornosti.
Tiho zaposlovanje ne sme biti le dodajanje novih zadolžitev delavcem, ampak strateški pristop, ki prinaša koristi tako delodajalcem kot tudi zaposlenim.
Major, Lindsey in Africa pa opisujejo tudi tako imenovano zunanje tiho zaposlovanje, ki poteka skozi najem zunanjih svetovalcev ali strokovnjakov, ki doprinesejo k zapolnitvi pomanjkljivosti v znanju in veščinah določenih področij.
Gartner je v analizi poslovanja podjetij tiho zaposlovanje uvrstil med najbolj atraktivne trende prihodnosti skupaj z novostmi pri uporabi umetne inteligence in skrbjo za dobro počutje na delovnem mestu.
"Termin quiet hiring oziroma tiho zaposlovanje v resnici ne opisuje povsem nove prakse, temveč poimenovanje za strategijo, ki jo podjetja uporabljajo že dlje časa – gre za pridobivanje novih znanj in kompetenc znotraj obstoječega kadra, brez klasičnega zunanjega zaposlovanja. To se lahko kaže kot začasno prerazporejanje nalog, prevzemanje novih odgovornosti ali napredovanje zaposlenih na nove pozicije," je za Žurnal24 povedala Leonela Domitrovič, direktorica sekcije Iskanje in Selekcija ter razvoj kadrov v Adeccu.
V zaposlitvenem portalu Optius.com so pojasnili, da je novost tihega zaposlovanja pravzaprav v zavestni rabi in strateškem pristopu: gre za odgovor na pereče kadrovske izzive, bodisi zaradi pomanjkanja ustreznih kompetenc na trgu dela, bodisi zaradi omejenih proračunov za nova delovna mesta. "Da, gre za koncept, ki v praksi ni nov, vendar je z razmahom pomanjkanja ustreznega kadra in iskanja večje agilnosti dobil novo ime in nekoliko drugačno težo. Tiho zaposlovanje pomeni, da delodajalci zapolnjujejo vrzeli v znanju in zmogljivosti znotraj obstoječih ekip – brez novih zaposlitev. Pogosto se to kaže v prerazporejanju nalog, dodeljevanju dodatnih odgovornosti ali vključevanju začasnih zunanjih sodelavcev," je za Žurnal24 povedala Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com.
Kako se tiho zaposlovanje razlikuje od izobraževanj delavcev
V Optiusu so pojasnili, da je glavna razlika med tihim zaposlovanjem in vlaganjem v izobraževanje zaposlenih v času in namenu.
"Quiet hiring je bolj reaktiven in taktičen – usmerjen v hitro zapolnjevanje vrzeli ... Je odziv na 'tukaj in zdaj', ne nujno dolgoročna investicija. Po drugi strani pa razvoj zaposlenih temelji na strateškem razmišljanju – gradi potenciale za prihodnost, krepi pripadnost in ustvarja temelje za trajnostno rast. Tudi interno prestrukturiranje je običajno sistematično in formalizirano, medtem ko je tiho zaposlovanje pogosto bolj prikrito, neformalno in fleksibilno," še dodaja Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com.
Leonela Domitrovič, direktorica sekcije Iskanje in Selekcija ter razvoj kadrov v Adeccu: "Interno prestrukturiranje je širši proces reorganizacije dela, ki lahko vključuje tudi tiho zaposlovanje."
Podobno razliko opredelujejo tudi v Adeccu: "Razlika v primerjavi z vlaganjem v izobraževanje je v tem, da pri tihem zaposlovanju podjetje v ospredje postavi takojšnjo pokritost poslovnih potreb z internimi kadri, medtem ko je izobraževanje zaposlenih dolgoročna investicija v kompetence, ki ne nujno takoj zapolni določene kadrovske vrzeli. Interno prestrukturiranje pa je širši proces reorganizacije dela, ki lahko vključuje tudi quiet hiring."
Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com: "Tiho zaposlovanje je hiter obliž, razvoj zaposlenih pa je dolgoročna terapija."
Slovenija: "Tiho zaposlovanje ima lahko svojo ceno"
V zaposlitveniem portalu Optius.com menijo, da v Sloveniji pogosto prihaja do tihega zaposlovanja zaradi nuje, saj se manjša podjetja, ki nimajo dostopa do širokega nabora ustreznih kadrov ali proračuna za širitev ekip, k temu pristopu zatekajo intuitivno – prerazporedijo naloge, obremenijo ključne ljudi z dodatnim delom, včasih celo brez jasne komunikacije ali ustreznega nagrajevanja.
"To pa ima lahko svojo ceno. Brez premišljenega pristopa lahko vodi v izgorelost, nezadovoljstvo in dolgoročno fluktuacijo. Zato menim, da bi moralo biti tiho zaposlovanje le del širše kadrovske strategije – takšne, ki vključuje pregledno komunikacijo, razvoj veščin in pošteno priznanje za dodatna prizadevanja. Fleksibilni oblike dela in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki so lahko odlična dopolnitev temu pristopu – a vedno v ravnovesju z dobrobitjo zaposlenih," pojasnjuje Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com.
Podobno ugotavljajo tudi v Adecco: "V Sloveniji se ta pristop pojavlja predvsem v večjih podjetjih in v panogah, kjer je težko hitro pridobiti ustrezne kadre na trgu. Izkušnje kažejo, da je ta pristop uspešen, če ga spremlja ustrezna komunikacija in nagrajevanje zaposlenih, saj sicer obstaja tveganje preobremenitve in nezadovoljstva pri zaposlenih."
Morda vas zanima tudi:
