Soseda v hudem sporu: "Ogrožena so naša življenja"

Prva zgodba gre takole. V 100 let staro hruško je zgodaj zjutraj treščila strela. Kosi njenega lesa, ki so leteli vse naokoli, na srečo niso poškodovali ničesar in nikogar, čeprav je sosedova hiša od drevesa oddaljena le pet metrov. 

Lastnika hruške sta nemudoma poklicala znanca gozdarja, ki je drevo pregledal in ocenil, da je prišel čas, ko se je treba od stoletnice posloviti. Zaradi varnosti, je dodal. Čeprav sosed tega ni zahteval, sta jo požagala. Bilo je težko, a varnost sosedov in tudi njihove hiše sta postavila na prvo mesto. Pa tudi dobri sosedski odnosi so veliko vredni, sta povedala. Ravnala sta kot odgovoren gospodar.

Profimedia

Kdo ima prav? Lastnik smreke, ki se ji ne želi odreči, ali sosed, ki se počuti ogroženega in pričakuje, da bo smreka padla? In kdo odloča o tem?

Osnova je stvarnopravni zakonik

Z domnevno spornim drevesom se ukvarjata stvarnopravni in obligacijski zakonik. Prvi v 81. členu o drevesu na meji pravi: „Če drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške.“ 

A pozor, to velja za drevesa, ki rastejo na meji, ne velja pa za drevesa, ki rastejo tik ob meji, torej v celoti rastejo na sosedovi parceli in so v celoti njegova last. 

V 133. členu obligacijskega zakonika pa piše, da „vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.“ 

Soseda lahko lastnika pozove, da drevo odstrani, če se o tem ne dogovorita, ga je treba pozvati v pisnem dopisu s priporočeno povratnico in ga opozoriti, da je odškodninsko odgovoren za morebitno škodo, ki bi jo povzročilo padlo drevo. 

Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. A to je v resnici precej ohlapna določba, saj je treba vznemirjanje in povzročanje škode dokazati. 

Ocena, v kakšnem stanju je drevo

Eden od korakov k za oba sprejemljivi rešitvi problema je lahko tudi predlog, da sporno drevo pregleda strokovnjak in oceni, v kakšnem stanju je. Ogroženi sosed to lahko predlaga, vendar se mora lastnik drevesa s tem strinjati. Lahko mu celo predlaga, da bo stroške ocene drevesa plačal sam. 

Najprej pomislimo, da bo oceno naredil revirni logar, ki deluje v okviru Zavoda za gozdove, a ni tako. „Mi smo pristojni za drevesa v gozdu, ob vodnih obrežjih in v agrarnih območjih“, pojasni Anton Turk vodja območne enote Novo mesto in doda, „da bodo drevo, ki raste na dvorišču hiše prišli pogledati le v primeru, ko gre za sum lubadarja ali katero od rastlinskih bolezni, ki bi se lahko razširile na gozd.“ 

Lastnik drevesa mora biti dober gospodar

Z drevesom, ki ni del gozda lahko lastnik ravna po svojem prepričanju, tudi poseka ga lahko brez dovoljenja logarja. „Lastnik pa se mora zavedati, da je drevo njegova odgovornost in moral bi ravnati kot dober gospodar, kar naj bi pomenilo tudi, da ne ogroža drugih. Zavedati se mora, da bo moral odgovarjati za škodo, ki bi jo povzročilo njegovo drevo. Ljudje bi se pogosteje morali zavedati tudi, da je za nekatera, predvsem stara drevesa, morda prišel čas, da se jih odstrani, pa čeprav imajo dolgoletno zgodovino in za lastnika celo sentimentalno vrednost. Vedno mora biti na prvem mestu varnost ljudi, res pa je tudi, da 20-metrska zdrava smreka dobro kljubuje vetru in ne pade kar tako.“  Turk svetuje, kako bi po njegovem sosedje morali reševati takšna vprašanja. 

Profimedia - fotografija je simbolična

Arborista lahko pokliče le lastnik drevesa

Drevo lahko pregleda arborist, strokovnjak za drevesa v urbanem okolju. Mednje spadajo tudi drevesa na podeželju, ki rastejo na dvoriščih hiš.
 
„Neredko, tudi zaradi dreves tik ob meji, nas pokličejo lastniki dreves, ki želijo preveriti, v kakšnem stanju so ta. Po pregledu, ki je lahko le osnoven, kar pomeni le vizualni pregled, ali pa podrobnejšem, pri čemer preverimo tudi stanje lesnih vlaken v notranjosti, damo objektivno oceno, v kakšnem stanju je drevo,“ pravi arboristka Tanja Grmovšek. 

Lastniku drevesa natančno pojasnijo, kaj ocena pomeni in kako lahko ukrepa, če ugotovijo, da je z drevesom kar koli narobe. „Opozorimo ga na morebitno povečano verjetnost objektivnih nevarnosti, ki jih drevo lahko povzroči, in če je treba, tudi predlagamo, da ga požaga. Vendar pa nimamo vzvoda, da bi to od njega zahtevali ali ga celo v to prisilili. Kaj bo naredil z drevesom, je kljub našim ugotovitvam, še vedno njegova odločitev in odgovornost.“

Strah pred padci dreves je pretiran

Pogosto se lastniki težko odločijo požagati drevo, pogosto pa tudi sosedi pretiravajo. Predvsem njihov strah je pretiran in neupravičen, še pove Tanja Grmovšek in pojasni, da „dokler ima drevo enoten zunanji obod debla, je verjetnost, da bo zaradi vetra padlo, majhna. Prav tako je majhna verjetnost, da se bo vetru dokončno uklonila 20 metrov visoka smreka, če ni nihče kopal v območju njenih korenin. Nagibanje dreves v vetru je v resnici njihov naravni odziv, ki jim zagotavlja stabilnost.“ 

Ne glede na vse, tudi na oceno stanja, ki lahko potrdi, da je drevo povsem zdravo, ali pa ga je načela kakšna bolezen, pa nihče ne more 100-odstotno trditi, da bo drevo padlo oziroma da ne bo, ni samo ene poti in ene resnice, še pove Gromovškova. 

Se pa glede na oceno stanja drevesa soseda morda lažje dogovorita. Če drevo ni več v najboljši kondiciji, bi moral lastnik popustiti in resno razmisliti o tem, da ga odstrani. Če je drevo popolnoma zdravo, pa bi se moral pomiriti sosed, saj je verjetnost, da ga to ogroža, majhna. 

Če tega ni pripravljen sprejeti, pa mu ostane še sodna pot. Kot določa 133. člen obligacijskega zakonika, lahko vloži zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti na pristojno sodišče, ki na zahtevo zainteresirane osebe odredi ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori.