Dovolj je že vlaga v zraku, da se na tleh ustvari tanka plast ledu. Če se sneg izmenjuje z dežjem, pa lahko na dvorišču pričakujemo pravo drsališče. Težave z zmrzaljo in poledico na površini so večje, če je dvorišče asfaltirano ali so na njem položeni eni od številnih betonskih izdelkov, kot so betonski tlakovci, betonske plošče ali kar beton. Zmrzal pa je treba preprečiti tudi zato, ker lahko poškoduje površino, še posebej betonsko, pa tudi asfaltirano.
Asfaltirane površine so bolj odporne na zmrzal, če smo izvedli dvoslojni nanos. Pri betonskih izdelkih pa velja, da so bolj odporni tisti, ki imajo zgornji sloj narejen iz čistega kremenčevega peska, so globinsko impregnirani ali pa imajo impregnacijski sloj na površini. Za vse tako izdelane betonske izdelke in dvoslojni asfalt pa tudi velja, da so bolj odporni na različne soli, s katerimi lahko proti zmrzali posipamo površine. Tako pri asfaltu kot pri betonskih površinah je izjemno pomembno še, da so izdelane pravilno in kakovostno, predvsem, da je podlaga pravilno pripravljena, saj to zmanjšuje možnost prodiranja vode v spodnje sloje, njeno zmrzovanje in posledično pokanje ali odstopanje površine.
Od 15 do 25 kilogramov brezplačno
V Ljubljani lahko gospodinjstvo dobi do 15 kilogramov, v Kranju do 20, v Mariboru pa celo do 25 kilogramov soli za posipanje in preprečevanje poledice. V Celju na primer vsak vhod večstanovanjske stavbe lahko dobi 25 kilogramov sredstva. V nekaterih občinah brezplačnega posipnega sredstva ne ponujajo, treba ga je plačati, vsekakor pa je vredno na spletnih straneh občine ali občinske komunale preveriti, kakšne so možnosti.
Če se ne boste po sol ali mešanico soli in peska opravili na občinsko komunalo ali če te možnosti v občini ni, lahko ustrezna sredstva kupite pri večjih trgovcih z gradbenimi materiali in opremo za dom.
Navadna sol ni najboljša rešitev
Na voljo je več različnih sredstev, niso pa vsa enako učinkovita, predvsem pa niso vsa primerna za vse površine. Najbolj znano in tudi najbolj razširjeno sredstvo je klasična sol, natrijev klorid (NaCl), ki je lahko morska ali kamena, lahko pa evaporirana, deluje pa do temperature sedem ali osem stopinj Celzija pod lediščem.
Vendar je navadna sol hkrati tudi najbolj škodljiva za površine. Nanjo je sicer manj občutljiv asfalt, veliko bolj pa lahko poškoduje vse betonske površine. Beton lahko popoka, se začne krušiti in celo odstopati od podlage. Zato jo za preprečevanje zmrzali na betonskih tlakovcih, betonskih ploščah in betonu odsvetujejo.
Nad soljo pa niso navdušeni niti psi in mačke, saj jim pogosto poškoduje blazinice tačk. Če jo že uporabljate, naj bodo to manjše količine, najbolje, da jo primešate pesku.
Manj agresivna in učinkovita sredstva
Predvsem betonu veliko bolj prijazni sta soli kalcijevega klorida (CaCl2) in magnezijevega klorida (MgCl2). Obe sta manj agresivni, delujeta pa do temperature 30 stopinj Celzija pod lediščem. Tudi te pripravke je treba uporabljati zmerno in po navodilih proizvajalca. Še bolj prijazno do površin in tudi okolja pa je posipanje površin s pepelom, če morda hišo ogrevate na pelete ali drva, ali posipanje s peskom. Tega bo spomladi sicer treba pomesti in z dvorišča odstraniti, vendar dobro preprečuje zmrzovanje, če je sneg pravočasno očiščen.
Najprej pa kidanje
Preden površino posipate s sredstvom proti zmrzovanju, je treba z nje nujno očistiti sneg. Najbolje že med tem, ko sneži, vsekakor pa, preden se shojen ali zvožen sneg zbije in oprime povoznih in pohodnih površin.
Najmanj dela z odmetavanjem snega bo, če očistite le tisti del dvorišča, po katerem vozite, in gaz, po kateri boste dostopali do vhoda. Drugod pa pustite, da sneg vztraja glede na temperature.
Namesto soli jim kupite lopate. Potem bodo pa še zahtevali, da jim očistite sneg, ker za uporabo lopate potrebujete minimalne standarde, ki jih je postavilo ministrstvo. Banda, že dva meseca tulijo, da ni snega, sedaj pa ga je nekaj padlo,… ...prikaži več pa jokajo. Vi novinarji pa s takimi članki provocirate normalne Slovence.
Odkrivanje tople vode?