Glavni plenilec zelenjavnih vrtov, pa tudi okrasnih rastlin na naših vrtovih je španski lazar (Arion vulgaris), ki spada v vrsto polžev lazarjev. Ta je na evropskem seznamu tujerodnih in invazivnih vrst uvrščena med 100 najhujših.
Kjer se pojavijo španski lazarji, postanejo zelo resni škodljivci, ki lahko dobesedno opustošijo zelenjavni vrt. Prehranjujejo se z zelenimi rastlinami, pri čemer ne izbirajo, temveč jedo skorajda vse po vrsti, teknejo pa jim tudi razpadajoči organski odpadki, celo meso živalskih trupel.
V zahodno in osrednjo Evropo ter tudi k nam naj bi prišli z Iberskega polotoka. No, niso prišli sami, temveč z rastlinami in prstjo. V Sloveniji so jih prvič opazili že v začetku 80 let 20. stoletja.
Zelo so razširjeni in ne spadajo med ogroženo vrsto, zaradi njih so praktično izginili rjavi lazarji. So dvospolniki, zato je njihova reprodukcija izjemno visoka. Naravnega sovražnika, razen čvrstega golača, ki pa je razširjen zgolj v Prekmurju, nimajo.
Vrtičkarji smo preizkusili več različnih načinov zatiranja polžev, izkušnje pa kažejo, kateri so bolj učinkoviti od drugih. Običajno najbolj zaleže kombinacija več ukrepov hkrati.
Vedno pokošen, oplet in pospravljen vrt
Prvo pravilo, s katerim polžem odrečemo njim ljuba skrivališča, kamor se lahko zavlečejo čez dan in v rodni dobi ležejo jajca, je urejen vrt. Trava koli gred, še posebej okoli visokih gred, naj bi ves čas pokošena, gost plevel pa odstranjen. Z vrta je treba umakniti vse deske, ki jih morda uporabljate kot pohodne površine med gredicami. Polž preprosto uživajo pod njimi.
Ker obožujejo organske odpadke, je treba kompost umakniti čim dlje od vrta, da bo pot polža čim daljša. Pospravimo tudi kupe odrezanega vejevja.
Težava je lahko tudi zastirka, ki je po eni strani nujna na gredicah, po drugi pa je pod njo idealno mesto za zadrževanje polžev. Zato jo je treba redno pregledovati, torej privzdigovati in preverjati, ali so plenilci pod njo.
Ročno pobiranje je zelo učinkovito
Vabe s pivom privlačijo polže
Preverjeno delujejo vabe za polže, ki jih zakopljemo v zemljo in napolnimo z 2,5 decilitra piva. Posode za vabe lahko naredimo sami, lahko pa jih kupimo. Vabe je treba redno preverjati in vanje ulovljene polže odstranjevati, saj začnejo v njih hitro zaudarjati. Tudi pivo je treba redno menjati, saj polži ne marajo preveč starega in postanega piva.
Barkeni trakovi in pregrade so izjemno učinkovite
Zelo učinkovite so tudi fizične pregrade, najbolje se obnesejo bakrene. Tudi te lahko izdelamo iz odpadnega bakra, denimo žlebov, če jih imamo, ali prepletemo bakrene žice. Postavimo jih okoli gredic, tudi okoli visokih gred, tako da jih pritrdimo po obodu. Prepreke morajo biti široke vsaj tri centimetre, učinek pa bo boljši, če bodo širše.
Tu se naravne zaščite pred polži več ali manj končajo. Posipanje kavne usedline, pepela, žagovine se ne obnese najbolje. Polže te ovire zgolj nekoliko upočasnijo, ne pa zaustavijo. Med njimi je še najbolj učinkovita prepreka pepel, vendar je treba vedeti, da ta rastlinam lahko naredi več škode kot koristi.
Kemična zaščita z limacidi, primerna za eko vrtove
Preverjena in precej učinkovita zaščita so namenski pripravki za zatiranje polžev, limacidi, katerih glavna učinkovina je železov (III) fosfat. Granule, ki so do neke mere celo odporne prosti vlagi, posipamo okoli rastlin, polži jih pojejo, se nekam zavlečejo in poginejo. Vendar gre v tem primeru za kemična sredstva. Med njimi poiščite tista, ki so odobrena tudi za ekološko pridelavo zelenjave. Cene so zelo različne, odvisno od proizvajalca in količine. V povprečju pa je cena za 500-gramsko pakiranje približno od osem do 12 evrov. To zadostuje več kot 100 kvadratnih metrov vrtne površine, vendar bo posipati treba večkrat, saj granule niso odporne proti močnejšim padavinam.
Upam, da jih vsaj vegani ne pobijajo. No, ne bi smeli, če so vegani.
Tisti, ki ima resnično polže na vrtu, dobro ve, da se je te zalege nemogoče rešiti. Vsi ti nasveti so brez pravega učinka. Delno pomagajo samo kemična sredstva proti polžem.
Malce soli in kar izginejo