Tako zberemo seme domačega paradižnika za drugo sezono

A ni tako preprosto, kot se morda sliši. Le seme nekaterih zelenjadnic lahko v teh dneh zberemo precej preprosto, pri drugih pa je treba pobiranje semena načrtovati bistveno prej, nekaterih pa zaradi načina njihovega opraševanja sploh ni smiselno pobrati. 

Semen rastlin, ki se križajo, običajno ne zbiramo

Rastline, ki jih običajno gojimo na zelenjavnem vrtu, glede na opraševanje ločimo na smoprašnice in tujeprašnice. Čeprav za nobeno ne velja, da je 100-odstotna samoprašnica, pa vendar zanje velja, da se v običajnih vremenskih razmerah oprašijo z lastnim cvetnim prahom. Tujeprašnice se oprašijo s cvetnim prahom drugih rastlin iste vrste, zaradi česar pride do križanja.  

Semena tujeprašnic zato ni smiselno pobirati, razen če bi uspeli zagotoviti zadostno fizično razdaljo med različnimi sortami iste vrste. Te razdalje morajo biti izjemno velike, pri nekaterih tudi več 100 metrov, zato jih na domačih vrtičkih običajno ni možno zagotoviti. Dovolj je, da sosed goji drugo sorto, pa bo prišlo do križanja, saj bodo čebele in drugi opraševalci oplodili različne sorte z različnim pelodom. 

Na zelenjavnem vrtu so večinoma vse rastline tujeprašnice, med njimi pa so poseben izziv bučke in bučnice, zato njihovih semen običajno ne pobiramo, še posebej zato, ker običajno ne gojimo le ene sorte. Med samoprašnice spadajo le solata, delno endivija, visok in nizek fižol, grah in tudi do neke mere paradižnik. 

Najlažje zberemo seme fižola, graha

V tem času lahko zberemo seme graha, fižola in paradižnika. Vedno velja, da zberemo le seme popolnoma zdravih in zrelih plodov. 

Pri grahu in fižolu to pomeni, da pustimo največje in najlepše stroke na rastlini dokler se popolnoma ne posušijo. Lahko pa rastline tudi porežemo in pustimo, da se stroki na njih popolnoma posušijo. 

Shutterstock

Če sta fižol za zrnje in fižol za stroke rasla skupaj, kljub temu da sta samoprašna, obstaja možnost, da bo prišlo do križanja. 

Seme paradižnika očistimo sluzi

Za seme paradižnika izberemo najlepše, velike in zrele plodove iz druge etaže plodov. Velike paradižnike razrežemo na tanjše rezine in jim poberemo seme, iz manjših, na primer češnjevcev, pa seme kar iztisnemo. 

Ker je obdano s sluzjo iz mesnatega dela, ga je treba od te ločiti. To lahko naredimo tako, da ga položimo na cedilo in pod tekočo vodo spiramo toliko časa, da ga očistimo sluzi. 

Še boljše pa je seme posamezne sorte dati v kozarec, zaliti z vodo in pustiti stati približno en teden. V tem času bo potekala fermentacija, sluz se bo ločila od semena. Takšno seme ima boljšo kaljivost. 

Profimedia

Potem seme položimo na papirnato brisačo in do konca posušimo. Lahko na okenski polici, ki ni ves čas obsijana s soncem ali pa v pečici na 40 stopinj Celzija. 

Tudi seme paprike lahko zberemo, a pozor

Čeprav paprika, jajčevci in kumare ne spadajo med samoprašnice, pa njihova semena vseeno zdaj lahko poberemo, če na vrtu gojimo le eno sorto. Pri paprikah je težava lahko le, če gojimo tudi čilije in feferone. Naslednje leto lahko namreč pričakujemo, da bomo vzgojili pekočo papriko. 

Žurnal24 main

Semena očistimo, najbolje, da jih damo v kozarec z vodo in počakamo, da bodo tista slabša splavala na površje. Potem jih posušimo.

Shranimo v kozarce in na temno

Posušeno seme vseh rastlin shranimo v papirnate vrečke, še bolje pa v kozarce, ki dobro tesnijo. Hranimo jih v temnem prostoru, ki ima nekaj stopinj manj kot bivalni prostori, denimo v shrambi. Pomembno je, da kozarce označimo s sorto semena in datumom, kdaj je bilo pobrano. Doma zbrano seme je običajno kaljivo dve leti.