Oskrbovana stanovanja, ki jih oddaja Stanovanjski sklad RS, so namenjena prosilcem, starejšim od 65 let. V stanovanju lahko bivajo tudi zakonski ali zunajzakonski partnerji najemnikov ali druge osebe, starejše od 65 let.
Posebnost oskrbovanih stanovanj je, da so ta „arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. Posamezni prostori v stanovanjih so dimenzionirani tako, da se je v njih možno gibati z invalidskim vozičkom, kar pomeni, da so nekoliko večji od enakih prostorov v običajnih stanovanjih,“ na skladu pojasnijo razliko med oskrbovanimi in klasičnimi stanovanji.
Pomembno je tudi, da je v oskrbovanem stanovanju nameščena oprema, gumb ali zvonec za klic na pomoč, na katerega se odzove interventna služba.
Povezave z E-oskrbo ni, na pomoč lahko čakajo zaman
Skratka, stanovanja naj bi bila zasnovana in opremljena tako, da je bivanje starejših, ki ob organizirani pomoči še lahko živijo samostojno, kar se da udobno in varno. „Oskrbovana stanovanja na Brdu tega žal ne zagotavljajo v celoti,“ pravi naša sogovornica, ki ne želi biti imenovana.
Najprej sicer poudari, da so stanovanja res lepa in prostorna, okolica blokov lepo urejena, potem pa opozori na dve najbolj pereči težavi. Prva je ta, da zvonček in gumb za klic v sili nista povezana z interventno službo. Če bi ji denimo postalo slabo, lahko zaman pritiska nanju, nihče se ne bi odzval. Ve, da mora dogovor o zagotavljanju E-oskrbe z izvajalcem skleniti sama, vendar mora pred tem nekdo poskrbeti za povezavo oziroma dobesedno povezati žice.
Na skladu odgovarjajo, da imajo dogovor o sodelovanju pri zagotavljanju E-oskrbe podpisan z družbo Telekom Slovenije, „Gre za možnost, da najemnik sklene individualno pogodbo za namestitev opreme za izvajanje E-oskrbe. Stroške izvajanja plačuje najemnik. Pomoč organizira osebje v asistenčnem centru in o tem obvesti svojce. Vsak posameznik lahko glede na lastne potrebe in želje poišče ustrezno vrsto oskrbe pri različnih ponudnikih storitev,“ še pojasnijo na skladu.
A kot trdi sogovornica, stanovalci te informacije nimajo, nihče jih o tem ni obvestil ali jih usmeril, kako naj si zagotovijo povezavo in asistenco.
Terasa večji del leta neuporabna
Druga, še večja težava, pa so terase, ki pripadajo oskrbovanim stanovanjem v najvišji etaži stavbe. Te so velike, prostorne, vendar večji del leta neuporabne, pove sogovornica. Ves čas so namreč izpostavljene različnim vremenskim vplivom, saj niti najmanjši del terase nima nadkritja. Pozimi je bil na njih sneg, tako da niti balkonskih vrat ni mogla odpreti, zdaj zaradi dežja na tleh stoji voda. Poleti jih ne morejo uporabljati zaradi sončne pripeke.
Predlog za postavitev nadstreškov na skladu zavrnili
Stanovalci oskrbovanih stanovanj, ki se srečujejo z enako težavo, so na sklad naslovili skupno prošnjo, da se jim na terase postavijo nadstreški. Eden od njih, ki je arhitekt, se je posvetoval s projektanti in celo narisal načrt za nadstreške. Pri tem je upošteval dejstvo, da se ne sme vrtati ne v fasado ne v tla terase. Montažni nadstrešek, ki se lahko tudi odstrani, naj bi zato bil vpet v balkonsko ograjo, zasnovan pa tako, da ne kazi zunanje podobe, tudi uporabljeni materiali naj bi bili enaki tistim na terasi. Na skladu so njihovo pobudo zavrnili.
Stanovalcem poslali navodila, kako očistiti teraso
Na vprašanje stanovalcev, kako naj očistijo sneg in led s terase, pa so v enem od odgovorov napisali, da je v primeru zmrzali terase najemnik dolžan ustrezno in preventivno ravnati sam. Sneg na terasi se očisti v pasu ob fasadi in ograji in se enakomerno preloži v osrednji del terase, so dodali.
Na naše vprašanje, zakaj zavračajo postavitev nadstreškov, ki bi stanovalcem v oskrbovanih stanovanjih bistveno izboljšali bivanje, in kako naj ti čistijo sneg in led s teras pa odgovarjajo: „Objekt je zgrajen skladno s projektno dokumentacijo in ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje za stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji. OPPN predlaganih posegov in izvedb ne dovoljuje. Strokovne službe sklada so na podlagi proučitve prejetega predloga sprejele odločitev, da med drugim tudi zaradi zahtevne izvedbe, posegov v fasadni ovoj in hidroizolacijo strehe, nevarnosti vetra, problemov čiščenja, veljavnosti garancij izvajalcev, visokega dodatnega stroška, ureditve dokumentacije, s predlagano izvedbo ne soglašajo.“
Poudarjajo še, da so bili prijavitelji s tlorisi in položajem stanovanj seznanjeni z objavljeno razpisno dokumentacijo.
Ob tem se je vredno vprašati, zakaj nadstreški na terasah kljub omejitvam OPPN ljubljanske mestne občine niso bili načrtovani v času priprave projektne dokumentacije. Zagotovo bi se lahko našla sprejemljiva rešitev. „Pogoje projektiranja so omejevala urbanistična določila in programska naloga sklada,“ odgovarja arhitekt Aljoša Dekleva, iz studia Dekleva Gregorčič arhitekti, kjer so projektirali sosesko.
Oskrbovana stanovanja oddajajo po stroškovni najemnini
Na koncu dodajmo še to, da je najemnina za 67 kvadratnih metrov veliko oskrbovano, ki mu pripadata tudi parkirno mesto v garaži in shramba, stroškovna in znaša nekaj manj kot 700 evrov. Stanovanje je neopremljeno, tudi ročke ob straniščni školjki za lažje vstajanje ni in se je ne da pričvrstiti, ker stena ni dovolj nosilna, še mimogrede pove sogovornica.
Da starejša oseba sploh lahko kandidira za oskrbovano stanovanje, ne sme biti lastnik nepremičninskega premoženja, ki je primerno za bivanje, in presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Če stanovanje ima, pa ga mora skladu oddati v okviru javne najemne službe.
Na trgu jih najemajo po nižji, neprofitni najemnini
Sklad stanovanj na trgu ne najema po stroškovni, temveč po neprofitni najemnini, ki je lahko povečana za 1,3-kratnik. To pomeni, da starejša oseba, ki v svojem stanovanju zaradi različnih razlogov, denimo v bloku ni dvigala, ne more več bivati, svoje stanovanje JNS odda za neprofitno najemnino, od sklada pa najame stanovanje za stroškovno najemnino, ki je precej višja od neprofitne. Na spletni strani sklada lahko najdemo podatek, da za 67 kvadratnih metrov veliko, starejše stanovanje v bloku brez dvigala v Ljubljani lastniku plačujejo 230 evrov najemnine.
Zakaj je tako, ni vprašanje za sklad, temveč za ministrstvo za solidarno prihodnost, v katerega pristojnosti je po novem stanovanjska politika. Pred časom so na ministrstvu za Žurnal24 povedali, da bodo proučili določila, po katerih deluje JNS in najema stanovanja na trgu, ter možnosti, da bi bili lastniki, ki se za tako oddajo odločijo, deležni vsaj davčnih olajšav.
za šlamastiko z balkoni sta izključno odgovorna arhitekt projektant in kak pizdun na skladu, ki vlece placo, sposoben je pa lih za po riti se čohat. obup. vse bi jaz to nagnal na cesto.
Zelo pomembno je, da deluje Nataši Sukič domofon, …
Ja revca jo terasa moti.