Zakon je v osnovi namenjen mladim do 38 leta, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem in imajo težave pri najemanju kredita na bankah. Z jamstveno shemo naj bi tako kreditno nespodobnim mladim država pomagala do stanovanjskega kredita in nakupa lastnega stanovanja. Za ta namen naj bi bilo vsako leto na voljo 300 milijonov evrov. V primeru, da kreditojemalec ne bi mogel več sam odplačevati kredita, bo pomagala država oziroma banka SID.
Izvrševanje zakona in s tem dodelitve jamstva pa se zaplete pri bistveni določbi. To je nesposobnosti kreditojemalca, na kar so v postopku sprejemanja zakona opozorili v opoziciji, vladi in tudi Združenju bank Slovenije (ZBS).
Kreditno nesposobnemu prosilcu banka kredita ne more odobriti, saj mora spoštovati makrobonitetne omejitve, ki jih je v obliki za banke zavezujočega sklepa sprejela BS že novembra 2019.
"Določanje upravičencev za jamstvo države na osebe, ki niso kreditno sposobne, je po sklepu BS o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, vprašljivo. Obstaja vprašanje, ali bodo banke res odobrile kredit osebi, ki je po sklepu kreditno nesposobna, saj gre za pravila regulatorja bančnega trga, ki je po ustavi samostojen,“ je povedala Maja Hostnik Kališek, državna sekretarka na ministrstvu za finance, ob sprejemanju zakona v DZ.
Vendar v vladi oziroma na ministrstvu za finance upajo, da lahko zakon ne glede na to „služi kot vzvod za morebitno omilitev pravil Banke Slovenije, saj bodo banke s predlogom zakona prejele jamstvo države za zmanjšanje tveganj, povezanih s plačilom kreditnih obveznosti kreditojemalcev," je še ocenila.
Zakona ne komentirajo
Kaj menijo o omilitvah omejitev kreditiranja mladih, ki kreditno niso sposobni in ali o kakršnih koli omilitvah sploh razmišljajo, smo vprašali na Banko Slovenije. Njihov odgovor je zelo skop in hkrati zgovoren: „Banka Slovenije pri pripravi tega zakona ni sodelovala, zato predlagamo, da se za dodatna pojasnila obrnete na pripravljavce zakona.“
Ali iz tega lahko sklepamo, da se z vprašanjem omilitve makrobonitetnih omejitev na BS sploh ne ukvarjajo? Kar bi pomenilo, da banke zaradi pravkar sprejetega zakon o jamstveni shemi ne bodo dodelile več kreditov mladim, ki kreditno niso sposobni.
Namen zakona ne bo dosežen
Za komentar zakona smo prosili tudi Združenje bank Slovenije. „Zakon ne blaži ukrepa Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, kar pomeni, da se število kreditno sposobnih prebivalcev, kot so definirani v skladu z normativi BS, po uveljavitvi zakona ne bo povečalo,“ pravijo na združenju.
Če kreditojemalec ni kreditno sposoben v skladu s predpisi, ki urejajo bančno poslovanje, vključujoč sklep BS, mu tudi predlagano poroštvo države ne bo omogočilo pridobitve kredita oziroma pridobitve takšnega zneska kredita, ki je potreben za nakup (primernega) stanovanja, še dodajajo.
Za banke je pri odločanju o odobritvi in znesku kredita na prvem mestu njegova kreditna sposobnost, šele potem pride na vrsto vprašanje zavarovanja. „Tako bodo banke ravnale tudi po uveljavitvi zakona, zato je vprašljivo, če bo namen, upoštevaje ciljno skupino kreditojemalcev, kot je opredeljena v zakona, dosežen.“
Poleg tega pa na ZBS izpostavljajo še nekatera druga izvedbeno tehnična vprašanja. Med njimi, kako bo potekal postopek odobritve kredita po tem zakonu, da ne bo novih dodatnih administrativnih obremenitev bank, opredeliti je treba tudi merila in pogoje za izdajo oziroma pridobitev jamstva. Izpostavljajo tudi omejitev možnosti sodelovanja bank v predlagani shemi zaradi plačila letnega nadomestila, ki bi ga za pripravo in vodenje jamstva morala plačati banka. „Stroške zavarovanja običajno nosi tisti, v korist katerega je zavarovanje izdano, lahko pa bi ga prevzela tudi država (kot spodbujevalni instrument stanovanjske politike), saj je premija predvidena kot prihodek proračuna Republike Slovenije.“
To so vprašanja, ki naj bi bila urejena šele z uredbo, ki jo morajo pristojni na podlagi zakona šele sprejeti, zato je odprtih vprašanj, kako naj bi jamstvena shema zaživela v praksi, še precej.
Najprej zakonsko omejijo vse,ki ne dosegajo določene višine prejemkov ,da si ne morejo kupiti niti osnovnega gospodinjskega aparata na obroke,kaj šele omisliti kakšno novogradnjo ali nakup stanovanja,sedaj bi pa oni tem "nespodobnim" mladim,kakor je v članku zapisano,pomagali ne vem s… ...prikaži večs čim,čeprav je to po današnjem zakonu protizakonito-ampak za predvolilno nabiranje glasov dobrodošlo.....
torej a jest tale zakon razumem prav. če dobiš ( in tu je velik poudarek na ČE ) kredit in ga ne moreš več odplačevat pride na pomoč država pa poplača ? dobi kredit pa samo tisti, ki je kreditno… ...prikaži več sposoben, torej nima otrok in je zadel jackpot. je tako ? torej , če je nekdo tako bogat ( kot krez ) da si lahko privošči kredit na slovenski banki, kako to da potem kar naenkrat postane lahko kreditno nesposoben in joj država, pomagi. zdej, a je to zajebavanje naroda, al pa kevelj22 ? a kdo ve ?