Najprej reforma, sledijo višje cene

Osrednja tema letošnjega 11. Vrha Energetika in regulativa '24, ki ga je organizirala Prosperia, je bila reforma omrežnine, ki naj bi v praksi zaživela julija letos. Čeprav je bilo o novi metodologiji obračuna omrežnine povedanega že veliko, so se udeleženci konference strinjali, da je treba odgovoriti še na veliko vprašanj. 

Strah pred reformo je odveč

Končne odjemalce, predvsem v gospodinjstvih, je strah, da bodo zaradi reforme stroški električne energije bistveno višji, v javnosti namreč krožijo informacije tudi o 500-odstotni podražitvi omrežnine, strah jih je tudi, da bodo morali zelo spremeniti svoje navade, je izpostavila Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, kjer so reformo omrežnine pripravili. 

A strah naj bi bil povsem odveč. Večina, ki je priključena na nizkonapetostno omrežje, torej tudi vsa gospodinjstva, bo po novem plačevala enak ali nižji letni strošek omrežnine, zanje se, če svojih navad ne bodo spremenili, ne bo spremenilo nič, je poudarila. Dogovorjene obračunske moči so jim elektrooperaterji namreč določili na podlagi preteklih navad oziroma obremenitev omrežja, ki so jih s temi navadami povzročili. 

Boštjan Tacol

Izračuni in primerjava na letni ravni

Glavna razlika bo ta, da bo po novem strošek omrežnine treba gledati in z obstoječim obračunom primerjati na letni in ne na mesečni ravni. Zaradi uvedbe visoke (od novembra do vključno februarja) in nizke sezone, ki bo veljala v drugih mesecih, bodo zneski za omrežnino čez leto namreč precej različni. V visoki sezoni, ko bo veljal časovni blok 1, v katerem je tarifa omrežnine najvišja, bodo zneski višji. V nizki sezoni, ko ta blok ne bo veljal, pa bodo precej nižji.  

Odjemalec v središču

V čem je torej smisel reforme, če se za večino ne bo spremenilo nič? Namenjena je predvsem razbremenjevanju omrežja takrat, ko je to najbolj obremenjeno, pravi Godina. Reforma je tudi pomemben del na poti zelenega prehoda. Odjemalca zato postavlja v ospredje, „porabniki igrajo bistveno vlogo pri doseganju prožnosti, ki je potrebna, da se elektroenergetski sistem prilagodi spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov.“ 

Novi sistem bo, kot je povedal Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in GIZ distribucije, boljši od obstoječega, transparenten in nediskriminatoren. Uporabniki bodo plačevali toliko omrežnine, kolikor obremenjujejo omrežje in ne na podlagi administrativno določene obračunske moči, kot velja zdaj, ko nekateri plačujejo preveč, drugi pa premalo. Predvsem to velja za industrijo, ki bo po novem plačevala več, dodaja Godina.   

Profimedia

Kdo bo plačeval več?

Več bodo plačevali tudi lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in tista gospodinjstva, ki so zdaj omrežje obremenjevala bolj, kot je to izhajalo iz administrativno določene obračunske moči. Namesto na primer zdajšnjih 7 ali 10 kW jim je operater določil višje moči v posameznem časovnem bloku. Več bodo gospodinjstva plačevala tudi v primeru, da bodo spremenila svoje navade, torej velike porabnike več uporabljala čez dan kot zdaj, ali če bodo zamenjala vir ogrevanja, na primer prešla iz kurilnega olja na toplotno črpalko, ali če bodo priklapljala nove velike uporabnike. A kot je poudaril Blažica, se za približno 80 odstotkov odjemalcev ne bo spremenil nič.

Prilagajanje je priložnost in ne nuja

Pa vendar je pomemben vidik reforme spodbujanje končnih odjemalcev, da prilagajajo svojo porabo, so prožni, hkrati pa jim ta aktivna vloga zagotavlja nižje stroške omrežnine. Vprašanje pa je, kako se bodo lahko v gospodinjstvih prilagajali, saj je za to treba biti precej poučen in tudi digitalno spreten, spremljati in nadzorovati je treba porabo, predvsem pa obremenitve, ki jih v omrežju povzročajo večji porabniki električne energije. 

Saša Despot

Prilagajanje odjema ni obveznost ali nuja, če odjemalec ne želi spremeniti navad, mu jih ni treba, odgovarja Godina in dodaja, da je prilagajanje možnost oziroma priložnost za še dodatno znižanje stroška omrežnine. Izkoristila jo bodo tista gospodinjstva, ki se lahko prilagodijo, predvsem gospodinjstva, ki imajo toplotno črpalko, električno vozilo, ki v omrežje priključujejo nove velike porabnike. Če njihovo uporabo prestavijo v nočni čas, ko so obremenitve omrežja manjše, si s tem lahko dodatno zmanjšajo stroške omrežnine. 

Z delovanjem toplotne črpalke ponoči, za kar pa je potreben zalogovnik, je letni strošek omrežnine lahko nižji tudi za 30 odstotkov, enako velja, če e-vozilo polnimo le ponoči. Dodatnih 10 odstotkov nižje stroške lahko prinese uporaba hranilnika električne energije, je možne prihranke predstavil David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga v Agenciji za energijo. 

Več kot štiri miljarde evrov naložb

Skupni znesek vse pobrane omrežnine na leto bo ostal enak, kot je zdaj, in se vse do konca leta 2026 ne bo spreminjal, le obremenitve uporabnikov bomo z reformo porazdelili, je še poudarila Duška Godina. S tem dejstvom pa niso najbolj zadovoljni v Elesu in elektrodistributerji. Zbrani letni znesek namreč že srednjeročno ni več vzdržen za vsa potrebna vlaganja v distribucijsko omrežje. 

Do leta 2030 bi morali v omrežji vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega v distribucijsko 3,5 milijarde evrov, ostalo pa v prenosno omrežje. Letos je načrtovanih približno 420 milijonov evrov naložb v distribucijsko omrežje, v naslednjih dveh letih pa 460 in 480 milijonov evrov. Iz naslova omrežnine bo v vsakem od teh let zbranih približno 300 milijonov evrov. Del sredstev bo zagotovljenih iz skladov EU, nekaj iz kreditov, nekaj pa je tudi notranjih rezerv, je povzel stanje Blažica.

Boštjan Tacol

Omrežnina bo morala biti višja

Po letu 2027 se bodo naložbe povzpele krepko čez 500 milijonov evrov na leto, zato bo srednjeročno treba povišati tudi tarife za omrežnino, je še poudaril. Omrežje je že zdaj zelo obremenjeno, o čemer med drugim priča podatek, da distribucijska podjetja zavrnejo že 17 odstotkov vlog za soglasja za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn, hkrati lahko v prihodnje pričakujemo še povečano rabo električne energije. Omrežje je zato treba okrepiti fizično in povečati njegovo robustnost, vlagati pa je treba tudi v pametne rešitve in digitalizacijo, pravi Blažica. Predvsem zadnji dve vrsti posodobitev in tudi prilagajanje odjema, ki bo spodbujen z novim omrežninskim sistemom, pa lahko ublažijo potrebe po načrtovanih finančnih sredstvih, je strnil.  

V EU je zdaj priključenih za 209 GW sončnih in 225 GW vetrnih zmogljivosti, načrti do leta 2030 pa so 592 GW sončnih in 510 GW vetrnih zmogljivosti, v Sloveniji smo dosegli 1 GW sončnih elektrarn, do leta 2040 naj bi jih bilo za od 6 do 8 GW. Vse večje vključevanje obnovljivih virov energije bo imelo v prihodnje vse večji vpliv na omrežje in posledično na naložbe, poudarja tudi Jurij Klančnik iz Elesa. 

Značilnost OVE je namreč njihova volatilnost, zato mora imeti elektrodistribucija rezervne zmogljivosti pozimi, po drugi strani poleti prihaja do presežne proizvodnje in posledično negativnih cen energije. 

Za vsakih novih 5 MW energije iz obnovljivih virov potrebujemo od 3 do 5 MW rezervnih virov, je izpostavil Klančnik. To pomeni, da nadaljnja integracija obnovljivih virov vpliva tudi na povečanje sistemskih stroškov. Več, kot je OVE, večja so namreč potencialna nihanja in več rezervnih zmogljivosti potrebujemo, je pojasnil in zaključil, da bodo vlaganja nujna, kar pa bomo brez spremembe tarif omrežnine težko dosegli.