Porabila ni niti ene kilovatne ure elektrike, račun pa višji za več kot trikrat

Bralka Nataša, lastnica vikenda, ki je novembra sameval, kar potrjuje tudi podatek na računu, količina porabljene energije je namreč enaka nič, bo skupaj z DDV plačala skoraj 22 evrov omrežnine. In to zgolj za moč, saj je omrežnina za porabljeno energijo enaka nič. Po starem sistemu bi v takem mesecu plačala nekaj več kot šest evrov omrežnine ali 3,3-krat manj. Omrežnina na računu za november predstavlja 90 odstotkov končnega zneska, drugo so stroški mesečnega nadomestila dobavitelja. 

Podobno je pri bralcu Marku, ki je v stanovanju novembra porabil 140 kWh električne energije. Znesek omrežnine za moč in omrežnine za energijo je malenkost manj kot 30 evrov. Po starem bi Marko ob enaki porabi plačal nekaj manj kot 13 evrov omrežnine ali 2,3-krat manj. Omrežnina na njegovem novembrskem računu predstavlja več kot dve tretjini.

Za primerjavo: iz analize drugih računov, ki smo jih prejeli, izhaja, da strošek omrežnine v končnem znesku predstavlja od 43 do 50 odstotkov. Gre pa za povprečne oziroma nekoliko večje gospodinjske porabnike, od 350 do 800 kWh na mesec.  

Strošek omrežnine bo višji tudi na letni ravni

A posebnost obeh računov ni le višji strošek omrežnine v zimski sezoni, ta je pričakovan. Zaradi časovnega bloka 1 (cena z DDV 4,4 evra na kW) bomo vsi odjemalci plačali več omrežnine, vendar bo na letni ravni pri večini strošek omrežnine enak kot do zdaj ali pa celo nižji. Od marca do vključno oktobra bodo zneski za omrežnino namreč bistveno nižji.

Gospodinjstvi omenjenih bralcev sta posebni, ker iz naših izračunov izhaja, da bosta oba tudi na letni ravni po novem plačevala več omrežnine kot do zdaj, če bo raba električne energije tako nizka. 

Bralka Nataša v zadnjih 12 mesecih svojega vikenda ni uporabljala, kar pomeni, da v tem času ni porabila niti ene kilovatne ure električne energije. V enem letu je za omrežnino za moč po starem sistemu plačala 81 evrov, po novem bo plačala 127 evrov, kar je 57 odstotkov več.   

Tudi, če bi Nataša na leto porabila na primer 800 kWh električne energije, bi plačevala več. Na podlagi podatkov o dogovorjenih močeh (3,8 kW v vseh časovnih blokih) smo izračunali, da bi bil skupni letni strošek za omrežnino 146 evrov, kar je 26 evrov ali 22 odstotkov več, kot je bil po starem obračunu (120 evrov) ob enaki porabi. Če bo porabila še manj kot 800 kWh, bo razlika še večja. 

Predpostavili smo, da Marko v stanovanju na leto porabi približno 1600 kWh električne energije, distributer pa mu je v vseh blokih določil dogovorjeno moč 4,6 kW. Prej je za omrežnino plačal 159 evrov na leto, po novem bo ob enaki porabi plačal 191 evrov. Razlika je 32 evrov ali 20 odstotkov. 

Analiza stroškov omrežnine pri majhni porabi 

Analizirali smo tudi stroške omrežnine v gospodinjstvih, podobnih, kot je Natašino. Torej, porabijo izjemno malo električne energije, moč priključka iz soglasja za priključitev je 14 kW, administrativno so jim do zdaj omrežnino za moč obračunali za 7 kW, po novem pa so jim distributerji določili najnižjo dovoljeno dogovorjeno moč 3,8 kW v vseh časovnih blokih. 

Iz omrežninskega akta namreč izhaja, da je najnižja dovoljena dogovorjena moč 27 odstotkov priključne moči iz soglasja. Pri 14 kW je torej najnižja dogovorjena moč lahko 3,8 kW. 

Med majhne gospodinjske odjemalce lahko uvrstimo gospodinjstva, ki porabijo izjemno malo električne energije, kot je gospodinjstvo Marka, pa porabnike v počitniških hišah in stanovanjih, ki jih, kot Nataša, ne uporabljajo celo leto, porabnike v le občasno naseljenih stanovanjih, pa tudi porabnike, ki imajo prazna stanovanja, vseeno pa plačujejo električni priključek. 

Enaka omrežnina šele pri porabi 1600 kWh na leto

Da bi se stroška omrežnin po starem in po novem obračunu izenačila, bi ta gospodinjstva morala na leto porabiti vsaj 1800 kWh električne energije. Vsa, ki bodo porabila manj kot toliko, bodo po novem plačevala več omrežnine. 

V izračunih je upoštevana minimalna dogovorjena moč v vseh časovnih blokih 3,8 kW po novem in 7 kW po starem obračunu.

Bralka Nataša, ki je do zdaj za letno porabo 800 kWh v vikendu plačala 120 evrov omrežnine, tako nizkega stroška omrežnine ne bo imela nikoli več, saj bo po novem samo za omrežnino za moč na leto plačala 127 evrov. 

Enaka omrežnina šele pri porabi 2800 kWh na leto

Bralec Marko, ki so mu dogovorjene moči določili pri 4,6 kW, pa bi moral na leto porabiti vsaj 2800 kWh električne energije, da bi se stroška stare in nove omrežnine izenačila. 

V izračunih je upoštevana dogovorjena moč v vseh časovnih blokih 4,6 kW in 7 kW po starem obračunu. 

Lahko pa v vseh časovnih blokih dogovorjeno moč zniža na 3,8 kW, vendar bo ob enaki letni porabi še vedno plačeval tri odstotke dražjo omrežnino. Hkrati pa bo postal zavezanec za plačilo vsake morebitne prekoračitve moči nad 3,8 kW, saj zanj dvoletno prehodno obdobje, ko se presežne moči ne obračunajo, ne bi veljalo.  

Na Agenciji za energijo pritrjujejo naši analizi

Zakaj bodo porabniki, ki na leto porabijo izjemno malo električne energije, po novem ne le pozimi, temveč tudi na letni ravni plačevali več omrežnine, saj omrežje obremenjujejo minimalno, smo vprašali odgovorne na Agenciji za energijo. Zanimalo nas je tudi, ali je naša ugotovitev anomalija, ki jo bodo v prihodnje naslovili in morda pravila spremenili? 

Da bo omrežnina za majhne porabnike lahko višja kot do zdaj, je, kot pravi direktorica agencije Duška Godina, znano, saj so v preteklosti objavili več analiz in jih tudi javno predstavili. "Statistično najštevilčnejša skupina gospodinjskih odjemalcev ima priključno moč med 7 in 14 kW, njihova letna poraba električne energije pa je med 2,5 in 5 MWh. Za to skupino sprememba letnega zneska omrežnine skoraj ni zaznana. Za ostale skupine gospodinjskih odjemalcev so opazna povišanja oziroma znižanja letnega zneska omrežnine v primerjavi z omrežnino, določeno po stari metodologiji."

Več omrežnine za moč, manj omrežnine za energijo

"Gospodinjskim odjemalcem, ki imajo zelo nizko rabo električne energije, se lahko zaradi spremenjenega razmerja med omrežnino za moč in omrežnino za energijo na letni ravni znesek omrežnine poveča. Spremembe izhajajo iz večje stroškovne obremenitve tarifne postavke za moč ter nižje stroškovne obremenitve tarifne postavke za prevzeto električno energijo v primerjavi s predhodno metodologijo," pojasni Godina. 

Prej je bil strošek skupne omrežnine za značilnega gospodinjskega odjemalca sestavljen iz približno 30 odstotkov omrežnine za moč in 70 odstotkov omrežnine za energijo. Po novem je razmerje praktično obratno, omrežnina za moč predstavlja približno 65, omrežnina za energijo pa 35 odstotkov.  

"Pri odjemalcih z nizko porabo pa je delež omrežnine za moč še večji, zato je na letni ravni tudi zaznano povišanje letnega zneska omrežnine," še pove Godina.

Porabijo malo, imajo pa veliko moč priključka

Na podlagi komunikacije z odjemalci na agenciji ugotavljajo, da do povišanja prihaja predvsem pri gospodinjskih odjemalcih, ki imajo kljub nizki rabi električne energije priključne moči, enake kot gospodinjski odjemalci s povprečno rabo. To pomeni, da imajo na primer trifazno priključitev in priključno moč iz soglasja 14 kW. 

"Ti odjemalci res dosegajo konice, ki so nižje od minimalne dogovorjene moči, ampak ker imajo s soglasjem za priključitev zagotovljeno večjo priključno moč, morajo plačati minimalno dogovorjeno moč, saj je omrežje odjemalcu vedno na razpolago za odjem v višini priključne moči," pojasni Godina.

Moč priključka jim je vedno na voljo

Iz odgovorov direktorice agencije lahko sklepamo, da ne gre za anomalijo, saj kot pravi, "nov obračun omrežnine sledi dejanski rabi omrežja posameznega odjemalca, vendar je zaradi predvidljivosti prihodkov elektrooperaterjev treba zagotoviti plačilo omrežnine za moč tudi v primeru majhne uporabe omrežja pri posameznih odjemalcih. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da jim elektrooperater ves čas zagotavlja uporabo omrežja, kot izhaja iz soglasja za priključitev."

Po podatkih Agencije za energijo je odjemalcev, ki na leto porabijo od 1000 do 2500 kWh električne energije, hkrati pa imajo priključne moči od 7 do 14 kW, približno 111.300. Podatka, koliko je v tej skupini odjemalcev, ki na leto porabijo manj kot 1000 kWh, nismo dobili.