Testirali so osem vzorcev drv, ki so jih kupili julija, in 22 vzorcev peletov, ki so jih konec maja in v začetku junija kupili v trgovskih centrih in večjih spletnih ponudnikih. Kot poudarjajo na ZPS, so jih kupili kot običajni potrošniki.
V laboratorij so poslali 22 vzorcev peletov v 15-kilogramskih vrečah, na katerih je bila oznaka najvišjega kakovostnega razreda A1.
V analizah so ugotovili, da štirje od 22 vzorcev ne izpolnjujejo zahtev oziroma ne ustrezajo navedenemu kakovostnemu razredu. Enega od vzorce pa zaradi preslabe mehanske obstojnosti sploh niso mogli razvrstiti v nobenega od razredov.
Slovenski peleti slabše kakovosti
Med petimi vzorci, ki ne izpolnjujejo uvrstitve v kakovostni razred A1, so kar trije slovenski.
Pri vzorcih Petroleti, Medeks in Arboreko so izmerili prevelik delež ostanka pepela. Arboreko je poleg tega dobil še nekoliko slabšo oceno za gostoto nasutja (sicer oceno dobro, a vsi preostali vzorci, z izjemo zadnjeuvrščenega, so bili pri tem parametru ocenjeni zelo dobro).
"Vzorec Lesoteka je v kakovostni razred A2 zdrsnil zaradi povprečne ocene za mehansko obstojnost. Slabša mehanska obstojnost pomeni, da se peleti hitro zlomijo, zato v vreči ali skladiščnem prostoru pogosto nastanejo večje količine drobnih (finih) delcev, kar povzroča težave pri transportu peletov iz zalogovnika v kurišče, poleg tega negativno vpliva tudi na uporabniško izkušnjo," navajajo na ZPS.
Zaradi preslabe mehanske obstojnosti vzorca Lesni peleti A1 Bioles Horizont sploh niso mogli razvrstiti v nobenega od razredov.
Vsem navedenim vzorcem so na podlagi meritev tako določili razred A2, za označevanje pa so jim dodelili oceno povprečno (50). "Skupna ocena pa ne more biti višja od te, saj gre po našem mnenju za zavajanje – potrošnik ne dobi kakovosti, ki jo obljublja proizvajalec," na ZPS pojasnijo odločitev o razvrščanju v razrede.
Plastika v peletih
Kot navajajo v poročilu, pa je tokratni primerjalni test postregel še z enim presenečenjem. V večini vzorcev so namreč odkrili dodatek, ki ga glede na to, da so peleti naraven proizvod, niso pričakovali, predvsem pa tam nima kaj iskati – plastične delce.
"Ti niso bili prisotni zgolj kot droben ostanek v vrečah, ampak so bili stisnjeni v pelete, skupaj s surovino. Med zdrobljenimi oziroma zmletimi lesnimi ostanki, ki jih v proizvodnem procesu pod visokim tlakom in visoko temperaturo, brez kemičnih sintetičnih vezivnih materialov, stisnejo v standardizirano obliko, so se tako znašli tudi plastični delci."
Standard za razvrščanje lesnih peletov dopušča le zanemarljive količine lepila, masti in drugih dodatkov, ki se uporabljajo v žagarski industriji za proizvodnjo žaganega lesa in lesnih izdelkov. Kot navajajo na ZPS, so te količine sprejemljive, če so vsi kemični parametri peletov nedvoumno v mejah dovoljenega in/ali so koncentracije premajhne, da bi jih lahko obravnavali.
Poleg navedenega pa lahko peletom v proizvodnem procesu tudi največ dva odstotka drugih sestavin, denimo krompirjev ali koruzni škrob za povečanje mehanske obstojnosti. Škrob ne vpliva na kurilno vrednost, a če ga je preveč, se to odrazi v povečanem deležu pepela.
"Delež najdenih plastičnih delcev v peletih je sicer majhen in ne vpliva na rezultate tokratnega testa, a v prihodnje bi bilo vsekakor smiselno razmisliti o dodatnih analizah, s katerimi bi ugotovili, ali in v kolikšni meri prisotnost plastike v peletih vpliva na vsebnost anorganskih onesnaževal v izpustih, kot so krom, baker, železo, cink, svinec, brom, živo srebro, arzen, kadmij, nikelj in klor."
Večina peletov ocenjena zelo dobro
Sicer pa so na ZPS z rezultati testa zadovoljni, saj je 17 vzorcev dobilo oceno zelo dobro, zato te priporočajo za nakup.
Najvišje ocene so tokrat dobili peleti Forest Premium A1, German Flames in Peleti Heizinos. "Razlike med njimi so minimalne, pa še te ne na račun kakovosti, ki ima na našem testu največjo težo, ampak na račun manjših pomanjkljivosti pri označevanju."
Ustrezna vlažnost polen
Na test so, kot rečeno, poslali tudi osem vzorcev drv na paletah z oznako suha drva. Testi so navedbo potrdili, saj je bila vsebnost vlažnosti v vseh vzorcih nižja od 20 odstotkov, kar je v skladu s standardom.
Zato so šestim vzorcem pri tem merilu dali oceno zelo dobro, dva, ki sta imela nekoliko višjo vlažnost, a še vedno v dovoljenih mejah, pa sta dobila oceno dobro.
Še vedno prisotna trohnoba
Razveseljiva je novica, da so vidne znake trohnobe in/ali plesni našli le v enem vzorcu, tega so kupili pri Drva.info. Znake trohnobe in/ali plesni so v paleti tega ponudnika odkrili že lani, ko je bilo takšnih polen 6,68 odstotka, letos pa jih je bilo še več, 11.17 odstotka. Polenom so zato dodelili kakovostni razred B. Preostalih sedem vzorcev pa so razvrstili v razred A.
"Prisotnost trohnobe lahko namreč vpliva na kurilno vrednost, plesen pa je lahko problematična z vidika vpliva na zdravje, če takšna polena vnašamo v bivalne prostore in jih kurimo v kaminu," opozarjajo na ZPS.
Zmeda pri količini
Na testu so preverjali tudi količino drv na peleti. Kot pravijo, so že lani ugotavljali, da ponudniki pri navedbi količine drv na paleti navajajo različne enote. Letos jih je večina navedla 1,7 prm (prostorninski meter), dva 1,7 oziroma 1,8 m3 (kubični meter), eden pa celo samo – paleta.
"Razlika ni zanemarljiva: 1 m3 je približno 1,4 prm. Poudariti je treba, da se enota m3 uporablja za prostornino, ki je v celoti zapolnjena z lesom, enota prm pa za zložena drva, vključno z vmesnimi praznimi prostori – 1 prm zloženih drv (dolžine 30 oz. 33 cm) tako vsebuje 83 odstotkov drv in 17 odstotkov praznega prostora. Za kupca pa je najbolj netransparentna navedba – paleta (tako na računu kot na spletni strani), saj ne ve, koliko drv mu bodo dostavili."
Kako so testirali in katere lastnosti oziroma navedbe, ki so na embalaži peletov in drv, so preverjali, pa lahko preberete tukaj.
Ne samo peleti, tudi pršut je na 40. mestu po kakovosti, tudi med ni zlato, pa še marsikaj je drugje boljše kvaliteta , kot v Sloveniji v Sloveniji so samo visoke cene na prvem mestu.
smrekpvi peleti? a niso iglavci no go zaradi smol in dimljenja?? ni cudno, da je kvaliteta zraka v sloveniji padla v zadnjih 15 letih. ce kurimo plastiko, iglavce v peletih in mokra drva. to da so peleti seleno, je najvecji… ...prikaži več nateg. zadnjic sem se peljal cez mojstrano. en junak je zadimil celo dolino. jebes naravo pol, ce v lj dihas boljsi zrak pozimi. v avstriji tudi kurijo a ni enega dimcka. kako to??? zakon, afterburner peci. mi smo banana.
Večina naše hrane gre v izvoz,doma kupujemo “domačo hrano“in to po večji ceni kot jo izvozimo v tujino,lepo a ne?