Prvi pomislek pri odločitvi, da bi sanitarno vodo greli s sončnimi kolektorji, je njihova cena, ki je v primerjavi s sanitarno toplotno črpalko več kot dvakrat višja. Za kakovostno sanitarno toplotno črpalko s 300-litrskim zalogovnikom in montažo je treba odšteti približno 2000 evrov. Za set solarnega ogrevanja, ki vključuje tri ploščate solarne kolektorje, solarno postajo, ves pripadajoč material in elemente ter prav tako 300-litrski zalogovnik in montažo, pa je v povprečju treba odšteti 4500 evrov.
Primerjava cen obeh sistemov torej jasno kaže v smer izbire sanitarne toplotne črpalke. Vendar če naložbo in stroške potrebne energije za obratovanje analiziramo podrobneje, razlika med njima ni več dvakratna.
Primerjava sistemov ogrevanja sanitarne vode
Naredili smo izračun za štiričlansko družino, ki v povprečju na dan porabi 250 litrov tople vode, kar pomeni, da morajo imeti vsaj 300-litrski zalogovnik, in primerjali, kateri sistem za ogrevanje te se jim najbolj splača.
Za to, da vsak dan 300 litrov vode ogrejemo s 15 na 55 stopinj Celzija, potrebujemo 14 kWh. V celem letu torej samo za ogrevanje vode porabimo 5110 kWh energije. To je zgolj povprečje, saj nismo upoštevali, da je treba vodo v zalogovniku občasno segreti na višjo temperaturo kot 55 stopinj Celzija, da preprečimo razvoj legionele.
Klasični električni grelnik oziroma bojler bo grel za 766 evrov
Če bi vso vodo greli s klasičnim električnim bojlerjem, bi bil letni strošek elektrike pri povprečni ceni 0,15 evra na kilovatno uro (zadnji podatki SURS) 766 evrov oziroma nekaj manj kot 64 evrov na mesec.
Sanitarna toplotna črpalka bo grela za 255 evrov
Sanitarna toplotna črpalka bi za enak učinek porabila približno trikrat manj elektrike, zato bi letni strošek za ogrevanje sanitarne vode znašal približno 255 evrov. Torej bi na leto v primerjavi z ogrevanjem z električnim bojlerjem strošek zmanjšali za 511 evrov.
Za namestitev sanitarne toplotne črpalke moramo imati prostor s temperaturo, ki ni nikoli nižja od 10 stopinj Celzija in ne višja od 35 stopinj Celzija, hkrati pa ni dobro, da je toplotna črpalka v istem prostoru kot kotel za ogrevanje, saj med delovanjem prostor ohlaja.
S sistemom sončnih kolektorjev strošek le 148 evrov
Sončni kolektorji na strehi, obrnjeni na jug in pod kotom od 35 do 45 stopinj naj bi sanitarno vodo približno tričetrt leta greli brezplačno. V primeru naših izračunov to pomeni, da bi na leto proizvedli približno 3830 kWh energije ali 638 kWh na kvadratni meter vgrajenega kolektorja. To je precej optimistična napoved, ki izhaja iz teorije in tehničnih specifikacij različnih ponudnikov.
Zato smo izračun zastavili nekoliko bolj konservativno in predvideli, da vsak kvadratni meter kolektorja lahko v povprečju na leto proizvede 500 kWh energije. Torej vsi skupaj 3000 kWh ali nekaj manj kot 60 odstotkov vse potrebne energije za ogrevanje sanitarne vode.
Razliko do 5110 kWh, ki je 2110 kWh, moramo zagotoviti iz drugega vira. Ta je seveda odvisen od tega, kakšen ogrevalni sistem imamo.
Različne možnosti in izračuni:
- Električni grelec – da bo pokril razliko, bo strošek za elektriko 316 evrov.
- Kotel na kurilno olje – za pokrivanje razlike bo strošek 253 evrov, pri čemer smo upoštevali ceno koristne energije kurilnega olja 0,12 evra na kilovatno uro in 80 odstotni izkoristek naprave.
- Kotel na zemeljski plin – strošek za dodatno energijo bo 148 evrov, upoštevali smo ceno koristne energije 0,07 evra na kilovatno uro in 105-odstotni izkoristek sodobnega kondenzacijskega plinskega kotla.
- Kotel na pelete – tudi če bomo sanitarno vodo dogrevali s peleti, bo strošek 148 evrov, pri tem pa smo upoštevali ceno koristne energije 0,07 evra na kilovatno uro in 92-odstotni izkoristek kotla.
S sončnimi kolektorji je ceneje
Iz zračunov lahko sklepamo, da se namestitev sončnih kolektorjev v primerjavi s sanitarno toplotno črpalko ne splača, če bomo energijo, ki jo ne morejo zagotoviti kolektorji, ker v določenih obdobjih ni dovolj osončenja, nadomestili s klasičnim električnim grelcem ali kotlom na kurilno olje.
Če pa imamo že vgrajen sistem centralnega ogrevanja s sodobnim kondenzacijskim plinskim kotlom ali kotlom na pelete, je ogrevaje sanitarne tople vode v kombinaciji s sončnimi kolektorji cenejše. Na leto so stroški v povprečju nižji za nekaj več kot 100 evrov.
Naložba v sanitarno toplotno črpalko se povrne prej
Če oba sistema ogrevanja sanitarne vode primerjamo z ogrevanjem z električnimi bojlerji, se naložba v sanitarno toplotno črpalko povrne v približno štirih letih, naložba v sončne kolektorje v kombinaciji z obstoječim sodobnim kotlom na zemeljski plin ali pelete pa v nekaj več kot petih letih.
Pri tem smo upoštevali, da za sistem s sončnimi kolektorji lahko dobimo subvencijo Eko sklada, medtem ko vgradnja sanitarne toplotne črpalke ni več subvencionirana.
Subvencija Eko sklada znaša največ 300 evrov na kvadratni meter svetle površine sončnega kolektorja oziroma ne več kot 30 odstotkov vrednosti celotne naložbe, h kateri se poleg nakupa vse potrebne opreme šteje tudi montaža in zagon sistema. Če od začetne naložbe, ki smo jo ocenili na 4500 evrov, odštejemo 30 odstotkov, bo za sistem treba plačati 3150 evrov.
Jamstvo za sončne kolektorje je daljše
Za sisteme sončnih kolektorjev proizvajalci običajno zagotovijo 10-letno jamstvo, sistemi pa naj bi po njihovih navedbah delovali tudi do 30 let. Jamstva za sanitarne toplotne črpalke so pri večini omejena na dve leti oziroma na pet let ob dodatnem doplačilu, njihova življenjska doba pa je do 20 let.
Prihranki pri spremembah ogrevalnega sistema za sanitarno vodo so lahko tudi drugačni, če porabimo manj tople vode, če smo izbrali kar se da učinkovit sistem, ali če se spremenijo cene posameznih energentov. Z izračuni smo prikazali le povprečna razmerja med različnimi sistemi.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
