Vsaka dodatno posajena rastlina na površini, ki v osnovi ni namenjena ozelenitvi, prispeva k boljšemu zraku in lažjemu prenašanju poletne vročine. Ozelenjene strehe delujejo kot nekakšne čistilne naprave zraka, saj iz njega vežejo ogljikov dioksid, prašne delce, strupe. Hkrati uravnavajo mikroklimo tako v okoliškem zraku, kot v stanovanju pod streho. Poleti preprečujejo pregrevanje in s tem nenehno uporabo klimatskih naprav, pozimi preprečujejo ohlajevanje prostorov.
Čas in nosilnost odločata o vrsti zasaditve
Kaj lahko zasadimo na ravni strehi, je odvisno od njene nosilnosti, pri čemer je treba poleg same teže plasti strehe (nosilna plošča, hidro- in toplotna izolacija) upoštevati še težo substrata, v katerega bomo sadili rastline, rastlin in vode, ki jo bo substrat zadrževal, ter težo drugih elementov, ki jih želimo. Denimo pohodne plošče ali druge talne obloge, morda se odločimo za postavitev visoke grede, ureditev prostora za posedanje in druženje.
Če je nosilnost ravne strehe omejena, nam ne preostane drugega, kot da se odločimo za tako imenovano ekstenzivno zasaditev, ki zahteva malo substrata, in tudi teža rastlin je zanemarljiva. Če je nosilnost praktično neomejena, pa se lahko odločimo za intezivno zasaditev, ki pa jo lahko kombiniramo z ekstenzivno in med njima ustvarimo tudi tlakovane površine.
Ne glede na to, kaj bomo na koncu imeli na strehi, je treba, potem ko so vse plasti ravne strehe pravilno vgrajene, za zasaditev rastlin položiti še nekaj plasti.
Na zaključeno ravno streho, ki se konča s toplotno izolacijo ali hidroizolacijo, položimo še:
- filc za zaščito izolacije in filtrirne plasti, ki zadržujejo vodo,
- sistem za zadrževanje in drenažo odvečne vode,
- plast tanjšega filca, ki preprečuje prehod substrata v drenažni sistem,
- plast ustreznega substrata za saditev in sajenje rastlin.
Sistem za zadrževanje in drenažo vode je običajno narejen iz ekspandiranega polistirena (stiropor), lahko pa je tudi iz plastične mase. Gre za posebne plošče, ki imajo oblikovane skodelice, v katerih se zbira odvečna voda. Na dnu skodelic so luknjice, skozi katere voda počasi odteka po filcu, od tam po odtokih v žlebove in podtalnico. Za dobro odtekanje vode mora imeti ravna streha vsaj dvoodstotni naklon, odtoki pa morajo biti ustrezno vgrajeni in razporejeni po njej.
Debelina substrata in njegova sestava sta odvisna od vrste rastlin, ki jih nameravamo saditi. Za ekstenzivno zasaditev bo zadostovalo že od osem do 10 centimetrov ustrezne mešanice, za intenzivno pa je treba nasuti od 30 pa vse do 80 centimetrov. Zakaj substrat in ne vrtna zemlja? Razlogov je več, predvsem je vrtna zemlja težja od substrata in padavine jo še dodatno zbijejo skupaj. Poleg tega različni namenski substrati bolje zadržujejo vodo, ko je to potrebno, kar pomeni, da se streha ne izsušuje. Hkrati pa je tudi zagotovljeno, da se v substratu ne bi po nepotrebnem zadrževale prevelike količine vode. Sestava substrata je bistveno bolj prilagojena posamezni skupini rastlin, ki jih nameravamo saditi, zato bodo te bolje uspevale, hkrati pa bo z njimi manj dela, kot če bi rastle v vrtni zemlji.
Kaj lahko sadimo, če se odločimo za preprosto ekstenzivno zasaditev?
Prve na seznamu nezahtevnih rastlin, ki lahko rastejo v malo zemlje in ne potrebujejo praktično nobene nege, so različne vrste sedumov, potem so tu še lišaji, sukulente, pa različni timijani, vrtni mahovi, blazinasti nageljni, zimzelen, bršljan, dišeče vijolice, mačehe, navadne marjetice. To so trpežne rastline, ki so zelo odporne na vremenske vplive, temperaturna nihanja, ko se enkrat razrastejo, so same sebi zadostne.
Za ekstenzivno zasaditev se odločimo predvsem takrat, ko na strehi ne nameravamo preživljati prostega časa, niti negi rastlin ne želimo namenjati veliko časa, želimo pa, da nam zasaditev uravnava mikroklimo in nas ščiti pred vremenskimi vplivi.
Tudi travi zadostuje 10 centimetrov substrata, vendar je treba vedeti, da bo zahtevala bistveno več pozornosti kot prej naštete rastline. Redno jo bo treba zalivati, gnojiti, čistiti plevel in kositi. Trato je smiselno zasaditi le na delu strehe, kot dodatek ali kombinacijo k ostali zasaditvi, kadar bomo teraso uporabljali tudi za preživljanje prostega časa in vrtnarjenje.
Za intenzivno zasaditev moramo imeti čas
Če smo se odločili za intenzivno zasaditev, pa lahko posadimo praktično vse, kar bi sadili na tleh, le večjim drevesom se bomo odpovedali. Pri zadostni debelini substrata lahko sadimo cvetoče trajnice, grmovnice, okrasne trave, manjša drevesa, pa enoletnice, čebulnice. Pripravimo lahko tudi grede za zelenjavni vrt, ali pa postavimo visoke grede.
Možnosti so praktično neomejene, če smo na tako zasajeni strehi pripravljeni preživljati dovolj časa, saj bodo rastline zahtevale tudi precej nege, vlage in gnojenja. Zato je nujno urediti tudi dostop do vode, da ne bomo vsak dan znova na streho vlekli cevi. Na nekaterih delih, na primer tam, kjer posejemo travo, ali pa na zelenjavnem vrtu, je vredno razmisliti tudi o sistemu kapljičnega namakanja, ki se ga vgradi v substrat v območju korenin rastlin.
