Praznično dogajanje v Ljubljani se danes kot že tradicionalno začenja s prižigom prazničnih luči ob 17. uri in odprtjem sejma z darilno in gostinsko ponudbo. Po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole bodo obiskovalci na Prešernovem trgu odštevali sekunde do trenutka, ko bo Ljubljana zasijala v praznični podobi.
Okrašena Ljubljana
Okrasitev starega mestnega jedra, ki bo letos aktualna med 29. 11. 2024 in 15. 1. 2025, obsega več kot 50 kilometrov prazničnih lučk in 850 svetlobnih teles. Velik del teh so zasnovali na novo, nekatere najbolj reprezentativne pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica z naslovom "Vesoljna Ljubljana". Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev ter delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike.
Naslov letošnje novoletne okrasitve je "Veso(e)lje življenja". Kot pojasnjuje avtor koncepta okrasitve, Urban Modic, je življenje neskončno lepo in dragoceno. "Za živo bitje je vse, kar ima. Z aktualno novoletno okrasitvijo Ljubljane poudarjamo njegov pomen in vrednost, se veselimo raznolikosti in razpršenosti," omeni avtor. Za izvedbo praznične okrasitve in osvetlitve mesta, ki jo vsako leto izvaja podjetje Javna razsvetljava, so v letošnjem letu namenili 265.000 evrov.
V parku Zvezda bodo prav tako razobešeni slikoviti lampijoni, ki so jih izdelali ljubljanski osnovnošolci, praznično osvetljena pa bosta tudi Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju in Mestna hiša.
Praznično podobo bo poleg lučk dopolnjevalo 9 smrek, 89 zelenih dreves in jaslice iz slame. Osrednja smreka na Prešernovem trgu je visoka 21 metrov, težka 5 ton in okrašena s približno osmimi kilometri luči, prazničnimi liki in bliskavicami. Ime zanjo, Anita – po veliki humanitarki in častni meščanki Ljubljane gospe Aniti Ogulin – so prek družbenih omrežij izbrali meščanke in meščani.
Smreke stojijo še na Mestnem in Levstikovem trgu, pri Figovcu, na Ljubljanskem gradu, v atriju Mestne hiše, na Trgu mladinskih delovnih brigad, na Mali ulici pred Mestnim igriščem in na Slovenski cesti na križišču s Trdinovo ulico. Dogajanje bodo popestrili še Miklavžev sprevod in sejem, Čarobni gozd z ustvarjalnimi otroškimi delavnicami, sprevodi dedka Mraza in Ledene kraljice, nastopi lajnarjev in predstave uličnih gledališč.
Od 10. do 17. decembra bo med 15. in 19. uro v Info točki Misija 100 potekala tudi izmenjevalnica okraskov in popravljalnica prazničnih lučk, s katero želijo na občini dodatno spodbuditi ponovno uporabo prazničnih okraskov.
Za najem hišice plačali tudi 16.500 evrov
Obiskovalci se bodo lahko v prazničnem času v središču mesta pogreli in okrepčali na številnih stojnicah z gostinsko ponudbo. Te bodo stale na Bregu, Cankarjevem in Gallusovem nabrežju, Kongresnem in Prešernovem trgu, Stritarjevi ulici ter na križišču Wolfove ulice in Kongresnega trga. Odprte bodo od 10. do 24. ure, z izjemo manjših na Bregu in Gallusovem nabrežju, ki se bodo zapirale uro prej. Na božični večer in zadnji dan leta bodo imele gostinske hiške podaljšan delovni čas.
Po besedah Mestne občine Ljubljana (MOL) odločitev o cenah na stojnicah prepuščajo ponudnikom. Najprej je treba izpostaviti, da je plačevanje večinoma gotovinsko, zato pred obiskom stojnic ne pozabite iti na bankomat. Po lanskoletnem pregledu cen v centru mesta smo ugotovili, da je za kozarec kuhanega vina na skoraj vseh stojnicah treba odšteti 3,5 evra za dva decilitra. Za primerjavo: še pred šestimi leti smo v prestolnici za kuhano vino odšteli 1,8 evra.
Vabijo tudi na vožnjo z ladjico
Med 6. decembrom in 4. januarjem bo praznično okrašeno Ljubljano možno spoznati tudi na vodenem ogledu mesta ali jo doživeti na vožnji s turistično ladjico. Vstopnica za 30 minutno vožnjo med 16:00 in 20:30 za odrasle stane 10 evrov, otroci od 6 do 14. leta starosti morajo plačati 5 evrov, otroci do 6. leta starosti pa se lahko vozijo brezplačno. V primeru neprimernih rečnih razmer vožnja z ladjico odpade.
Okrašena Ljubljana
Za cilj si je ljubljanski župan zastavil vzpostavitev krožne plovne poti, ki bi v prvi fazi omogočila uvedbo javnega prevoza na območju med Livado po Gruberjevem prekopu do Sotočja in po mestni Ljubljanici nazaj do Livade. V nadaljevanju je predvideno tudi podaljšanje linije gorvodno, vsaj do Podpeči. Za ta namen na Magistratu načrtujejo uporabo električno gnanih ladjic, s katerimi želijo slediti zeleni filozofiji.
Več o tem, zakaj redna ladijska linija 101 po Ljubljanici, ki naj bi v skladu z načrti imela šest vstopno-izstopnih mest, še vedno ni aktualna, lahko preverite TUKAJ.
Prebivalci se pritožujejo
Pestro glasbeno dogajanje v Ljubljani pa ni pogodu vsem. Prebivalci ožjega centra so MOL večkrat potožili, da je glasba zanje postala izjemno moteča. Najbolj jih motijo zvočniki, ki jih je mestna občina obesila na pročelja nekaterih stavb.
Stanovalci mestnega jedra MOL že vrsto let opozarjajo na prekomerno obremenitev bivalnega okolja s hrupom iz zvočnikov različnih gostinskih lokalov, prireditev, koncertov, uličnih nastopov, ki se v mesecu decembru s podaljšanim časom za spontane ulične nastope, z namestitvijo dodatnih zvočnikov na fasade hiš in na novoletne hišice ter s koncerti, ki vsakodnevno potekajo na Mestnem, Kongresnem in Novem trgu, še poveča. Neprestan hrup v starem mestnem jedru tako bistveno presega mejne vrednosti, kot jih dopušča zdravo življenje, menijo stanovalci.
Na Mestni občini Ljubljana so jeznim prebivalcem odgovorili, da se je zvočna kulisa še do nedavnega predvajala med 10. in 22. uro. Ker pa se zavedajo, da za del prebivalcev vsakodnevno poslušanje glasbe lahko postane moteče, so v zadnjih letih zvočno kuliso vsebinsko priredili in jo tudi časovno skrajšali. Tako so lani glasbo predvajali zgolj med 13. in 20. uro. Torej so glasbo s prvotnih 12 ur na dan, skrajšali na 7 ur dnevno oziroma za 42 odstotkov. Ob tem so še poudarili, "da pri glasbenem izboru ne gre za dinamične in agresivne glasbene zvrsti oziroma žanre, pač pa za klasično glasbo, ki je že sama po sebi nežnejša in mehkejša". Več o tem TUKAJ.
To si o turistih v Ljubljani mislijo domačini
Turizem je tisti, ki mesto dela živahno in v njegov tošelj prinese nekaj dodatnega denarja. A hitro se lahko zgodi, da je turizma preveč in postane moteč za tamkajšnje prebivalce. Prav s tem razlogom so določena mesta že začela sprejemati ukrepe, ki bi omejili negativne vplive na lokalno okolje in ljudi.
Je to konec Bookinga in Airbnbja pri nas?
Med drugimi državami je po tej poti šla tudi Slovenija. Gospodarsko ministrstvo je že pripravilo predlog novega Zakona o gostinstvu, ki bi posegel tudi na doslej slabo regulirano področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking. Zakon naj bi šel do konca meseca v vladno obravnavo in bil v državnem zboru najverjetneje sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Na njegove učinke bo seveda treba počakati še nekoliko dlje. Več o novem zakonu si preberite TUKAJ.
Spremembe na tem področju so nujne, saj v Ljubljani že več let mrzlično primanjkuje najemnih stanovanj za domačine. Ljubljano je samo do oktobra obiskalo že 998.480 turistov, ki so ustvarili 2.040.569 nočitev. Številni od njih so namesto v hotelih in hostlih prenočili prav pri zasebnikih.
Okrašena Ljubljana
dezurni@styria-media.si
grdo je... tej spermiji nam kvarijo božič. nisem vedel, da za okrasitev v Lj velja FEVDALNA ureditev. Če je delal oče mora delat tudi sin! Tko je to v našem Zokilandu. Verjetno je sin prej nosu kuverte do očeta pa… ...prikaži večpa je ufuran v posel... Komi čakam normalnega župana
Upokojenci,vaše božičnice visijo na drevesu,uživajte dokler še boste
Na vičupa par metrov. Hvala za nič jankovič, še zaraščene pločnike noče zrihtat. Bbljak.