Slovenija
2 ogledov

Atlantis v vesolje šele januarja

Vesoljsko plovilo, na krovu katerega je sedem astronavtov, se je že utirilo v or Žurnal24 main
Zaradi ponovljenih težav z enem od merilnikov za gorivo Nasin raketoplan Atlantis letos ne bo videl vesolja. Na pot se bo odpravil 2. januarja.

Ameriška vesoljska agencija je sprva načrtovala, da bo raketoplan proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) skupaj z evropskim znanstvenim laboratorijem poletel ob 21.21 po srednjeevropskem času, vendar pa so se med polnjenjem raketoplana z gorivom znova pokazale težave, ki so izstrelitev preprečile že v četrtek.

Tedaj sta namreč odpovedala dva od štirih merilnikov za gorivo velikega raketoplanovega rezervoarja za tekoči dušik in sta kazala, da je rezervoar prazen, čeprav je bil dejansko poln. Strokovnjaki so že upali, da so napako odpravili, ko se je danes med polnjenjem goriva v enega izmed zunanjih rezervoarjev pri enem merilniku napaka ponovila. Okno za decembrsko izstrelitev se sicer zapre šele v četrtek, vendar pa želijo v Nasi do januarske izstrelitve temeljito preučiti napako.

Merilniki morajo delovati
Vodja Nasinega programa raketoplanov je pojasnil, da je napaka zelo skrivnostna, in jo je primerjal z napako na električnem sistemu avtomobila, ki se popravi sama od sebe, še preden pridemo z vozilom do mehanika.

Kot določajo stroga pravila Nase, se lahko odštevanje za izstrelitev začne le, če vsi štirje merilniki delujejo pravilno. Ti merilniki so pomemben del rezervnega sistema, ki omogočajo, da glavni motorji raketoplana med izstrelitvijo v orbito delujejo ravno prav časa. Če bi se ugasnili pred prihodom v orbito, bi moral raketoplan zasilno pristati, če pa bi delovali predolgo, bi to lahko povzročilo tudi eksplozijo motorjev in s tem raketoplana. Podobno bi se lahko zgodilo tudi, če bi rezervoar puščal.

Dolga leta dela v enem modulu
Med 11-dnevno misijo naj bi raketoplan na ISS ponesel 21 ton in 880 milijonov evrov vreden modul Columbus, v karem je visokotehnološki laboratorij. V omenjeni modul je vgrajenega več kot deset let dela, zato bo njegova združitev z ISS pomemben mejnik za vesoljsko postajo. Laboratorij, ki bo omogočal dragocene poskuse v breztežnostnem prostoru, bo namreč postal prva evropska stalna baza v vesolju. Na ISS sicer že deluje še en laboratorij, ameriški modul Destiny, ki se je postaji pridružil že leta 2001.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.