Brezplačen študij postaja plačljiv: Študenti poročajo o številnih skritih stroških

S Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU UL) so ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije opozorili na naraščajoče finančno breme študentov. Kljub uradno brezplačnemu študiju, študentje v Sloveniji vse pogosteje plačujejo dodatne obvezne stroške. Po njihovih navedbah se razkorak med zakonsko obljubo o brezplačnosti in dejansko študijsko izkušnjo vsako leto poglablja, problem pa naj bi bil sistemske narave.

Skriti stroški so pravilo, ne izjema

Po raziskavi ŠOU UL je v študijskem letu 2023/24 kar 68 odstotkov študentov Univerze v Ljubljani navajalo, da med študijem plačujejo dodatne, pogosto neupravičene stroške. Pravijo, da se izdatki pojavljajo v dveh oblikah. Prva so prispevki, ki jih Univerza v Ljubljani enotno določi in zaračuna vsem študentom, kot so prispevek za pravice uporabe IKT opreme, letna članarina univerzitetnih knjižnic in pristojbine za izdajo dokumentov. Druga skupina pa so stroški, ki jih oblikujejo in določajo posamezne članice in pogosto niso znani vnaprej in določeni brez ustrezne podlage.

"Za študente pa je razlika med obema kategorijama navsezadnje manj bistvena od skupnega učinka: obvezna plačila so postala sestavni del študija, kar je v nasprotju z načelom brezplačnega visokega šolstva," pravijo na ŠOU UL. Ob tem poudarjajo, da številni obvezni stroški in prispevki nimajo ustrezne pravne podlage, niso enotno določeni, in pogosto niso dovolj transparentno utemeljeni.

Velike razlike med fakultetami

Že bežen pregled veljavnih cenikov Univerze v Ljubljani pokaže, da imajo študenti različnih članic različne vrste in višine prispevkov. Pravilnik Univerze v Ljubljani in podzakonski akti sicer opredeljujejo nekatere vrste prispevkov, vendar kategorija "drugi prispevki, ki jih določijo članice" pušča širok prostor za različne prakse.

Nekatere fakultete denimo zaračunavajo prispevek za slavnostno podelitev diplome, in to v različnih zneskih (na primer 10 evrov na večini fakultet, 15 evrov na Fakulteti za šport, na Pedagoški fakulteti pa celo 28 evrov), medtem ko druge članice te pristojbine sploh nimajo.  Prav tako nekateri zaračunavajo prispevek za obveščanje študentov preko SMS – praviloma kot izbirno opcijo za 5 evrov, vendar na Pravni fakulteti 6 evrov. Na nekaterih fakultetah najdemo prispevek za tutorstvo, na drugih ne.

Še bolj izstopajo posebni prispevki, ki jih uvede le posamezna fakulteta. Ekonomska fakulteta in Fakulteta za farmacijo sta v
cenik vključili kar 180 evrov prispevka za kritje stroškov odpovedi študentske izmenjave iz neupravičenih razlogov, česar pri drugih članicah ni zaznati.

Profimedia

Tudi v drugih programih najdemo visoke prispevke. Študenti Geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti imajo na primer predviden prispevek za terenske in laboratorijske vaje v znesku do 220 evrov na letnik že na 1. in 2. stopnji. V magistrskem programu pa celo do 350 evrov na letnik. Ti zneski naj bi pokrili stroške izvedbe terena (prevoz, oprema, ekskurzije), a za študente predstavljajo znatno finančno breme, posebej če niso vnaprej jasno predstavljeni in utemeljeni.

ŠOU opozarja tudi na visoke stroške dodatnih pristopov k izpitom, ki so se v zadnjih letih občutno povišali. Po dostopnih podatkih se na nekaterih visokošolskih ustanovah, denimo na Ekonomski fakulteti, strošek za 4. in 5. pristop k izpitu trenutno giblje nad 200 evrov, kar za študente predstavlja izrazit finančni pritisk.

Kam pa gre denar?

Medtem pa za številne obvezne prispevke manjkajo mehanizmi presoje njihove upravičenosti. Čeprav pravilnik Univerze v Ljubljani formalno zahteva, da mora članica pred izvedbo pripraviti kalkulacijo dejanskih stroškov za prispevek in da ti ne smejo vključevati stroškov dela visokošolskih učiteljev, se študenti sprašujejo, ali se ti izračuni sploh izvajajo in preverjajo. "Trenutno ni neodvisnega nadzora ali evalvacije, ki bi potrdila, da so zbrani prispevki porabljeni namensko in da višina ustreza dejanskim materialnim stroškom," pravijo s ŠOU UL. 

V zakonu je sicer predpisano, da mora vsako uvedbo novega prispevka ali povišanje odobriti študentski svet članice, a na ŠOU UL opozarjajo, da v praksi študentski predstavniki pogosto niso vključeni v zgodnjo fazo odločanja ali pa nimajo na voljo vseh podatkov, da bi lahko podali informirano soglasje. "Manjka tudi transparentnost do širše študentske javnosti – ceniki prispevkov so sicer objavljeni, vendar študenti pogosto niso vnaprej jasno obveščeni, kakšen znesek plačujejo in za kaj točno bo porabljen. Številni obvezni prispevki so vplačani v skupne blagajne fakultet brez jasnega poročila, ali so bili namensko porabljeni (npr. ali je prispevek za material dejansko šel v nakup materiala, ki ga študent uporablja). Takšna netransparentnost spodkopava zaupanje študentov v upravičenost teh dajatev," pravijo v študentski organizaciji.

Študij mora biti brezplačen!

Dejstvo je, da študentje za tiste elemente študijskega procesa, brez katerih izvedba programa ni mogoča, ne bi smeli plačevati. Vaje, laboratorijski material, zaščitna oblačila, delovni material, terenske ekskurzije, dostop do knjižničnega gradiva in osnovna informacijska infrastruktura so nujni sestavni deli študija. To ni dodatna ponudba, temveč temeljna infrastruktura, ki omogoča normalno izvajanje akreditiranega programa. Takšni elementi ne smejo biti dodatno zaračunani študentom. 

Žurnal24 main

Če je fakulteta v postopku akreditacije programa potrdila, da bo določeno aktivnost izvajala – torej, da bo študent lahko opravil laboratorij, terensko delo ali klinične vaje – potem je odgovornost visokošolske institucije in države, da to izvedbo tudi financirata. A takšne prakse pojavljajo tudi tam, kjer obstajajo namenska sredstva – bodisi državna, evropska ali institucionalna.

Poziv UL in ministrstvu: "Vzpostaviti je treba red"

V ŠOU so prepričani, da je čas, da Univerza v Ljubljani in ministrstvo naredita jasno mejo med tem, kar sme biti predmet prispevkov ali stroškov, in tem, kar mora biti za študente brezplačno. Predlagajo sprejetje treh nujnih ukrepov:

1. Vzpostavitev sistema/registra vseh prispevkov in stroškov po programih in članicah. "Študenti in širša javnost morajo imeti jasen vpogled v to, kateri zneski se zaračunavajo, na kateri podlagi, za kakšen namen in kako se sredstva porabijo. Tako bo mogoče prvič oceniti dejanski finančni obseg, ki ga študenti pokrivajo iz lastnega žepa," pojasnjujejo na ŠOU UL.
2. Odprava obračunavanja neupravičenih stroškov študija –  menijo, da je potreben je strikten pregled vseh stroškov; ovrednotiti se mora, kateri so upravičeni in kateri ne – glede na zakonsko podlago in vse pravilnike UL.
3. Študij na Univerzi v Ljubljani mora biti dejansko brezplačen v vseh obveznih delih, pravijo. S tem želijo doseči, da bi bila vsaka obvezna aktivnost, ki je nujna za dokončanje predmeta ali programa, študentom zagotovljena brez dodatnega plačila. "Vse finančne obremenitve, ki izvirajo iz institucionalno potrebnih pogojev za izvedbo študija, morajo biti v celoti pokrite iz javnih ali drugih institucionalnih virov. Večino tega že financira država – preostanek pa mora postati predmet odgovornega načrtovanja in ne dodatnega obremenjevanja študentov," pravijo.

"S tem lahko Slovenija spet potrdi svojo zavezanost javno dostopnemu in pravičnemu izobraževanju, ki ne pozna skritih stroškov in ne postavlja finančnih ovir pred ambicije svojih študentov," zaključujejo dopis ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

dezurni@styria-media.si