Čistilka in tajnica funkcionarja po novem v istem plačnem razredu

Kot kaže, bodo po zvišanju minimalne plače zaposleni v sedmih najnižjih plačnih razredih prejemali enako, torej minimalno plačo.

Enako bi bili tako plačani čistilka, perica, komunalni delavec in delavec za preprosta dela, ki so v prvem plačnem razredu, ter programer aplikacij V, tajnica funkcionarja V, sodni zapisnikar V, muzejski vodnik, glavni skladiščnik, laboratorijski tehnik in kontrolor obračunov zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so v sedmem. Primerjali smo minimalni plačni razred za navedena delovna mesta. Zdaj je razlika v plači med prvim in sedmim plačnim razredom več kot dvesto evrov. Prvi plačni razred je namreč že pod minimalno plačo, tako da se izplačuje plača za drugega, sicer bi bila razlika skoraj 250 evrov.

Eden od ključnih dosežkov plačne reforme bil, da po novem ne bo nihče pod minimalno plačo. V prejšnjem sistemu je bilo 25 plačnih razredov od 66 pod minimalno plačo, je ob podpisu izjave o usklajenosti plačne reforme poudaril minister Luka Mesec, zdaj bo, kot kaže, že dobro leto po uvedbi novega plačnega sistema sedem plačnih razredov od 67 na minimalni plači. A tudi prej je bil delodajalec dolžan delavcu doplačati do minimalne plače, če je bila izhodišča plača pod njo, tako da je delavec dobil izplačano najmanj minimalno plačo.

Letos se obeta večji skok

Koliko bo letos znašala minimalna plača, mora najkasneje do konca januarja določiti minister za delo Luka Mesec in njen znesek objaviti v Uradnem listu. Minimalna plača je trenutno 1.277,72 evra, letos pa se obeta večji skok, ker so lani skladno z dogovorom s socialnimi partnerji izvedli nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, minimalna plača pa mora biti vsaj od 20 do 40 odstotkov nad njimi.

Minimalni življenjski stroški zdaj znašajo 791 evrov, ob zadnjem izračunu leta 2022 so znašali 667 evrov. "Minimalna plača mora biti od 949 do 1107 evrov neto, kar je 40 odstotkov nad minimalnimi stroški," je pred kratkim pojasnil minister Luka Mesec. Kot je bilo mogoče med vrsticami razumeti njegovo izjavo, ne bo predlagal zneska, ki ne bi bil nad pragom tveganja revščine, to je 981 evrov.  

Množica različnih poklicev na isto plačo

Na ministrstvu za javno upravo so potrdili, da se druge plače v javnem sektorju zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo zvišale. "Zvišanje minimalne plače ne vpliva na spremembo plačne lestvice. Slednja se od leta 2026 dalje usklajuje z inflacijo po pravilih, ki jih določa Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Omenjeni zakon določa, če bi bil javni uslužbenec uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od zneska minimalne plače, se javni uslužbenec uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Ko bo določena vrednost minimalne plače za leto 2026, se bo ugotovilo, kateri je prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Vse javne uslužbence, ki bodo uvrščeni nižje od tega plačnega razreda, bodo delodajalci uvrstili v ta plačni razred. Takšna uvrstitev v višji plačni razred ne predstavlja napredovanja, ampak zgolj korektiv, da javni uslužbenci niso uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače. Že leta 2025 smo imeli en plačni razred (1. plačni razred) pod minimalno plačo za leto 2025, naslednje leto pričakujemo, da bo takšnih plačnih razredov več," so nam  pojasnili.

 Vprašali smo jih še, kaj bi se zgodilo, če bi bila minimalna plača 1460 evrov bruto, v tem primeru bi bila neto plača nad pragom revščine 981 evrov. "Glede na to, da je vrednost 6. plačnega razreda trenutno 1453,61 eur in vrednost 7. plačnega razreda 1497,22 eur, bi minimalna plača 1460 eur bruto pomenila, da se vse javne uslužbence, ki so uvrščeni do vključno 6. plačnega razreda, v skladu z ZSTSPJS uvrsti v 7. plačni razred. Ocena letnih bruto bruto finančnih učinkov tovrstnih uvrstitev na podlagi oktobrskih ISPAP podatkov znaša 29,1 milijona evrov," so nam odgovorili na ministrstvu za javno upravo. 

Počivavšek: Utapljanje v minimalni plači, čakati do 2028 ne pride v poštev

"Nova višina minimalne plače sicer zaenkrat še ni znana, ni pa dvoma, da bo po njeni določitvi oziroma uskladitvi vrednost določenega števila plačnih razredov pod ravnijo minimalne plače. Za razliko od starega plačnega sistema to sicer ne pomeni, da bodo imeli javni uslužbenci, ki so uvrščene v te plačne razrede, osnovno plačo nižjo od minimalne plače, saj novi zakon določa, da je v tem primeru potrebno javnega uslužbenca uvrstiti v prvi plačni razred, katerega vrednost je višja od minimalne plače. Se pa s tem ponovno povečuje uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, saj bo večje število javnih uslužbencev, ne glede na to, da zasedajo različno zahtevna delovna mesta, uvrščenih v isti plačni razred. To velja za delovna mesta do IV. in delno tudi V. tarifnega razreda (srednješolska izobrazba), pri čemer pri slednjih to velja predvsem za javne uslužbence, ki nimajo napredovanj in so posledično v izhodiščnem plačnem razredu svojega delovnega mesta," nam je povedal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek.

Žan Kolman/KPV

"Ponovno večanje uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice je z vidika razmerij pri vrednotenju različno zahtevnih delovnih mest problematično, rešitev pa vidimo predvsem v usklajevanju plačne lestvice, ki bi morala v večji meri slediti tudi gibanju minimalne plače," a nova pogajanja so predvidena šele februarja 2028.

"V dogovoru, ki je bil sklenjen konec leta 2024 ob prenovi plačnega sistema, je bil dogovorjen mehanizem usklajevanja plačne lestvice sistemsko in v prehodnem obdobju, do leta 2028, prav zaradi spremljanja razmerja med gibanjem minimalne plače in vrednostjo plačnih razredov, pa je bilo tudi dogovorjeno, da vlada in sindikati najmanj enkrat na vsaka štiri leta preverijo razmerje med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov plačne lestvice in izvedejo pogajanja, v katerih dogovorijo ustrezno razmerje med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda na plačni lestvici ter posledično plačno lestvico. Prva pogajanja o tem naj bi se izvedla v februarju 2028, vendar ocenjujem, da bo glede na večanje razkoraka med rastjo minimalne plače in usklajevanjem plačne lestvice ter posledično z „utapljanjem“ plačnih razredov v minimalni plači potrebno to preverjanje in pogajanja izvesti bistveno prej in se dogovoriti tudi o morebitni spremembi mehanizma usklajevanja plačne lestvice, pri čemer bi le-to terjalo spremembo Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju," je poudaril Počivavšek.

Minimalna plača ima vpliv na marsikaj

"Ob pripravi državnega proračuna za leto 2026 smo upoštevali trenutno veljavno minimalno plačo, povišano v skladu z zakonsko določbo (najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin). Predlog ministra za delo za njeno zvišanje moramo podrobneje proučiti, v splošnem pa lahko pojasnimo, da višina minimalne plače ni pomembna le za plače javnih uslužbencev, ampak vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so na njeno višino vezani najvišja in najnižja višina nadomestila za brezposelnost, javna dela, regres in zimski regres. Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto pri javnih uslužbencih bi pomenil približno 30 milijonov evrov letnih bruto bruto finančnih učinkov (brez dodatkov, ki so vezani na osnovno plačo). Na druge plače v javnem sektorju minimalna plača avtomatsko ne vpliva, kar vodi v kompresijo plač. Ob dvigu minimalne plače je sicer pričakovati določen vpliv na proračunske prihodke (prek potrošnje), vendar je natančne ocene o tem težko podati (ta vpliv je odvisen od tega, ali ljudje višjo plačo potrošijo ali varčujejo; če jo potrošijo, ali jo potrošijo doma ali v tujini, kaj kupujejo …)," pa so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

janez.zalaznik@styria-media.si