Azil so mu zavrnili, a je še prej zažgal zapor in skušal ubijati

Eritrejec Coco Filip Faragala, ki je, kot smo poročali pred dnevi, zabodel dva Ljubljančana, izgnati pa ga ne morejo, ni edini begunec, ki je pri nas zaradi krvavega zločina sedel na zatožno klop. Včeraj so na dolgoletno kazen obsodili Alžirca Fataha Rašida Adaurija.

Pred skoraj natanko letom dni, 12. aprila, je Adauri, po obtožnici, v azilnem domu na ljubljanskem Viču rojaka, ki je spal v postelji, kar enajstkrat zabodel v vrat, zatilje, prsni koš in roko. 37-letni Khierdine T.  je zbežal v jedilnico, 28-letni napadalec pa se je pognal za njim in pri tem razbil steklo na vratih. Ustavil ga je varnostnik, a šele potem, ko je uporabil solzivec.

Na Metelkovo po kokain

Adauri se v preiskavi ni zagovarjal, na predobravnavnem naroku pa na vprašanje sodnice, ali krivdo priznava, ni odgovoril, zato je smatrala, da je ne. O tem, ali se strinja z obtožbo, je povedal: "Bral sem neke papirje. Malo sem razumel."

Krivde ga je na sojenju skušala razbremeniti kar njegova žrtev. Ta je po poročanju Dnevnika izpovedala, da z Adaurijem dolgo prijateljujeta, in da je imel že v domovini psihične težave. Na Viču naj bi ju v isto sobo namestili na njuno željo, da bi Khierdine pazil nanj in reševal spore, kadar se je zapletel vanje. Tako se je stepel z nekim Farukom in tudi takrat ga je Khierdine miril, a si s tem očitno prislužil prijateljevo zamero. To naj bi bil namreč povod za njegov krvavi napad.

Tomaž Skale/Dnevnik

Z utežjo proti varnostniku

Toda kljub domnevnim psihičnim problemom je psihiatrični izvedenec dr. Miha Derganc ocenil, da Adauri nima duševne motnje in je bil med dejanjem prišteven. Ima pa očitno osebnostno motnjo, izrazito je manipulativen in ob svojih neizpolnjenih zahtevah postane agresiven. Njegovi izpadi so se v azilnem domu res vrstili po tekočem redu, razbil je denimo steklo v fitnesu in z utežjo grozil varnostniku, zato so ga opozorili, da ga bodo premestili v postojnski center, kjer imajo tujci omejeno gibanje.

Po aretaciji je le še bolj razgrajal. Za začetek je razbil vrata na sodišču in si s tem prislužil dvomesečno pogojno kazen za obdobje enega leta.

V priporu zanetil požar

Zatem je v ljubljanskem priporu zažgal svoje osebne stvari, ogenj pa se je razširil, ožgal sobo in uničil opremo. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ogrozil je 27 pripornikov v sosednjih prostorih, mu še sodijo, saj krivde ni priznal – če bi jo, bi dobil šest mesecev zapora.

Potem, ko je zanetil požar na Povšetovi, so ga premestili v Koper. Tudi tam ni bil zadovoljen, češ da so mu v štirih mesecih samo dvakrat dovolili na sprehod ter da ga tamkajšnji uslužbenci zanikajo kot človeka in mu nič ne nudijo. Na splošno v slovenskih zaporih po njegovem vladajo nečloveške razmere, en mesec da je moral spati na tleh, ker mu niso dali niti žimnice, in osem mesecev je že v istih oblekah.

Stene pomazal z iztrebki

Iz zapora so prišla drugačna poročila: Adauri je zavračal hrano, ni se umival, v sobi je opravljal malo in veliko potrebo, z blatom pa mazal stene in okence, namenjeno opazovanju jetnikov. Z osebjem, tudi zavodsko psihiatrinjo, se ni hotel pogovarjati.

Nato je pristal na forenzično psihiatričnem oddelku mariborskega UKC. Takrat je postal boljše volje, ker da se z njim pogovarjajo, umili so mu lase in ga ostrigli. Če bi vprašali njega, bi ostal kar tam. Sodnica mu je odvrnila, da je to razumljivo, saj gre konec koncev za bolnišnico, a da po mnenju izvedenca pri njem nimajo česa zdraviti.

Okrožna državna tožilka Lidija Hočevar je v včerajšnjih zaključnih besedah poudarila, da je dejanje dokazano, da izvedenec pri obtožencu ni našel znakov neprištevnosti, in da so oškodovancu življenje rešili samo njegova mladost, beg in hitra zdravniška pomoč.

Edina olajševalna okoliščina je, da se je Khierdinu opravičil, s čimer je po njenem priznal krivdo, a tudi za to je rabil osem mesecev: "Za poskus umora predlagam 17 let zapora in izgon iz Slovenije za pet let, za poškodovanje tuje stvari (vrata v jedilnici, op.a.) dva meseca zapora, ter enotno kazen 17 let in en mesec zapora. Predlagam tudi podaljšanje pripora."

Doživel je mrk

Obramba je ves čas gradila na Adaurijevi neprištevnosti, zato je bil njegov zagovornik Peter Kobentar nezadovoljen z izvedenskim mnenjem dr. Derganca, ki po njegovem "svojega dela ni opravil korektno" in je med postopkom predlagal postavitev novega izvedenca, a neuspešno. Na vse to je opozoril tudi v svojem zaključnem nastopu: "Že na prvi pogled je očitno, da psihično stanje Adaurija ni povsem v redu. Kateri duševno zdrav človek pa bi razbil vrata na sodišču?"

Če bi bil njegov klient spoznan za neprištevnega, bi pač sledila oprostilna sodba oziroma obvezno zdravljenje v psihiatrični ustanovi.

Prek tolmača je spregovoril tudi Adauri: „Zelo mi je žal, ne vem, kaj sem delal. Doživel sem mrk. Odkar pomnim, se zdravim zaradi psihičnih težav, tudi v Alžiriji in Nemčiji sem se, a nimam kontaktov, da bi dobil dokumentacijo.“ Med govorom je dvignil majico in pokazal brazgotine na trebuhu, sam da se je poškodoval z nožem.

Vse stroške krije proračun

Sodnica Maja Povhe mu je izrekla 16 let in šest mesecev zapora za poskus umora ter dva meseca za poškodovanje tuje stvari, enotna kazen se glasi 16 let in sedem mesecev zapora, sledi petletni izgon iz države. Ostaja tudi v priporu, stroške postopka krije proračun.

Če Coco Filip Faragala še kar ostaja v Sloveniji, pa so Adauriju zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito, torej azil. A to niti ni več tako pomembno, če bo sodba postala pravnomočna, bo pri nas, na stroške proračuna oziroma davkoplačevalcev, bival še dolgo.