Kolega je pisal o obsojencih, ki jih je predsednica Nataša Pirc Musar pomilostila. Ker smo želeli preveriti, kaj so zagrešili, je višje sodišče zaprosil za podatek, po katerem členu kazenskega zakonika je bil eden od pomiloščenih obsojen in za sodbo, s katero je bil obsojen. Pripisali smo tudi številko zadeve.
Odgovor sodišča nas je presenetil, saj nam sodbe, ki je bila tako kot vse druge izrečena v imenu ljudstva, niso posredovali. Podatek, ali je bila konkretna fizična oseba obsojena v kazenskem postopku, je namreč osebni podatek konkretnega posameznika, zato niso mogli ne potrditi, ne zanikati niti tega, da je sploh bil obsojen, čeprav je podatek o tem, da je bil pomiloščen, javen.
Ustava: Sodne obravnave so javne
"Ustava v 24. členu določa, da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno in da izjeme od tega določa zakon," so nam pojasnili na ministrstvu za pravosodje. A to, da so lahko novinarji prisotnih na vseh sodnih obravnavah in da je izrek sodbe javen, ne pomeni, da je javna tudi sodba.
Ker nikjer v ustavi ali zakonih ne piše, da je javna tudi sodba, se na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in ob upoštevanju varstva osebnih podatkov posebej presoja vsaka prošnja za posredovanje sodbe. Ob tem je ključno vprašanje, ali obstaja javni interes za razkritje sodbe.
Kdaj sojenje poteka v tajnosti
Kadar gre za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti.
Če je bila javnost glavne obravnave izključena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. Senat odloči, ali naj se in koliko izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe.
"Pisna zahteva se vloži pri organu prve stopnje (sodišču), ki z zahtevano informacijo (sodbo) razpolaga. O zahtevi mora sodišče odločiti v 20 delovnih dneh in v tem času zahtevi ugoditi ali pa izdati (delno) zavrnilno odločbo (če zahtevo delno ali v celoti zavrne). Odločba mora biti obrazložena, zoper njo pa lahko prosilec vloži pritožbo, o kateri odloča informacijski pooblaščenec. Šele v konkretnem pritožbenem postopku, torej v zvezi s konkretno zahtevano sodbo, lahko nato informacijski pooblaščenec presoja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja," so nam pojasnili v uradu informacijske pooblaščenke.
Pri presoji dostopa do posamezne sodbe se upošteva več okoliščin, poleg zakonskih izjem od prostega dostopa (npr. varstvo osebnih podatkov in izjema varstva sodnega postopka) tudi možnost delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in da se, upoštevaje okoliščine posameznega primera, tehta tudi prevladujoč interes javnosti za razkritje, so še pojasnili pri informacijski pooblaščenki.
"Posredovanje informacij o zadevi novinarju v zvezi s poimensko opredeljeno osebo pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer v trenutno veljavni zakonski ureditvi ni določila, ki bi izrecno in nedvoumno utemeljevalo predmetno obdelavo. Odločitev o (ne)posredovanju informacij novinarjem, ki sprašujejo poimensko, ob izpostavljenih nejasnostih trenutno temeljijo na presoji obstoječega prevladujočega javnega interesa, ki ga ob vsakokratnih okoliščinah primera opravi sodišče," pravijo na vrhovnem sodišču.
Vse, kar se pove na obravnavi, je javno, potem pa …
Vse kazenske obravnave so sicer javne, kar pomeni, da smo novinarji (ter vsi polnoletni državljani) lahko prisotni ter poslušamo vse izpovedi prič, žrtev in sodnih izvedencev ter zagovore obdolžencev ter o njih po lastni presoji in novinarskem etičnem kodeksu tudi poročamo. Ko jih sodišče povzame v sodbi, pa vse te informacije postanejo "tajne", kar nekoliko kontradiktorno.
Poleg tega se imena obtožencev (ki so v postopku kasneje lahko tudi oproščeni) objavljajo na spletni strani sodišč, ko se sklicujejo sodne obravnave, ali je bil nekdo obsojen, pa ne moremo niti izvedeti, saj bi to pomenilo neupravičeno obdelavo osebnih podatkov.
Osebna imena strank v kazenskih postopkih so razen izjem informacije javnega značaja, kar pomeni, da so obtoženci glede varovanja osebnih podatkov v slabšem položaju kot obsojenci.
"Osebna imena strank v kazenskih postopkih so informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi," so nam pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
"Sodišče ima izrecno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu javne objave na oglasni deski ali spletnih straneh sodišča (17.a člen Zakona o sodiščih) le do trenutka, ko obstaja tudi zakoniti namen za njihovo javno objavo (t. j. obveščanje strank in javnosti). Po tem, ko namen za njihovo javno objavo odpade, torej ko objava ni več aktualna, sodišče informacije o sodnem postopku s svojih spletnih strani umakne. Upoštevajoč določbe zakonodaje o varstvu osebnih podatkov določeni, v nekem trenutku sicer javno objavljeni osebni podatki, z umikom s spletnih strani ponovno dobijo status t. i. varovanih osebnih podatkov. Enako je pri obdelavi osebnih podatkov v okviru javnih glavnih obravnav. Namen je namreč tisti, ki zarisuje meje dopustne obdelave osebnih podatkov. Zato je treba tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne," so nam pojasnili na Vrhovnem sodišču.
"Dostop se lahko vedno zavrne, če sodba vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Če le del sodbe vsebuje take podatke, se opravi delni dostop," so še dodali. Po domače, dele sodbe se počrni.
Tako naj bi bilo z javnostjo sodb po novem
Ministrstvo za pravosodje pripravlja nov zakon o sodiščih. "Sodne odločbe vrhovnega sodišča in višjih sodišč se na spletnih straneh sodstva objavljajo že danes (https://www.sodnapraksa.si), predlog novega Zakona o sodiščih, ki je trenutno v zaključni fazi priprave, pa bo zagotovil ustrezno zakonsko podlago za obdelavo in objavo sodnih odločb, skladno z omejitvami zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih in drugih podatkov," napovedujejo na ministrstvu za pravosodje.
"Po predlogu bo Vrhovno sodišče objavilo vse svoje odločbe in odločbe višjih sodišč, razen odločb, v katerih je odločeno o istovrstnih pravnih vprašanjih in dejanskih stanjih, ki so predmet že objavljenih sodnih odločb. Objavljene bodo tudi pravnomočne sodne odločbe sodišč prve stopnje, s katerimi je bilo odločeno o glavni stvari in so pomembne za krepitev pravne varnosti ter zagotavljanje enotne sodne prakse. Če sodna odločba še ni pravnomočna, zanjo lahko prosilec zaprosi po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Določeno je tudi, v kakšnem obsegu se objavi pravnomočna sodna odločba, če je bila javnost delno ali v celoti izključena," pravijo na ministrstvu.
janez.zalaznik@styria-media.si
