"Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane
zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji,"
je po razsodbi za slovenske medije povedal slovenski generalni državni pravobranilec
Lucijan Bembič.
"Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to,
da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum
o nasledstvu," je še pojasnil Bembič.
Pravosodno ministrstvo zadovoljno s sodbo
Ministrstvo za pravosodje je izrazilo zadovoljstvo, da se je končal dolgotrajen in
pravno dokaj zahteven sodni postopek. Kot je v sporočilu za javnost zapisalo ministrstvo, je iz
sodbe možno z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da je sodišče usmerilo vse države naslednice
nekdanje Jugoslavije, naj nerešena vprašanja vlog varčevalcev poslovnih bank iz nekdanje
Jugoslavije rešujejo s pogajanji v okviru mednarodnega prava in da sodni postopki varčevalcev teh
bank pred Evropskim sodiščem za človekove pravice za zdaj niso pravo sredstvo za rešitev teh
vprašanj. Z razsodbo sodišča je zadovoljno tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Po oceni MZZ je
sodba potrdila, da gre za vprašanje nasledstva, posredno pa tudi teritorialno načelo prevzema
jamstev za stare devizne hranilne vloge.
Gre za tožbo treh bivših hrvaških varčevalcev podružnice LB Zagreb proti Sloveniji, veliki senat pa je razsodil o njihovi zahtevi po presoji razsodbe, s katero je sodišče v Strasbourgu novembra 2006 njihovo tožbo že zavrglo. Varčevalci so Slovenijo leta 1998 tožili zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah glede pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra 2006 tožbo zavrglo, ker sta bila dva tožnika že v celoti poplačana, tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.
172 milijonov evrov ...
|
|
... od nekdanje LB zahteva 132.000 bivših hrvaških varčevalcev.
|
Ivo Kovačić in Marjan Mrkonjić sta bila namreč v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Tožnica Dolores Golubović pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Njihov odvetnik Milivoj Žugić je nato februarja lani vložil zahtevo po presoji razsodbe pred velikim senatom sodišča, ker ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je Slovenija z ukrepi za zaščito premoženja LB kršila človekove pravice varčevalcev LB.
Sodba pomembna za 132.000 varčevalcev
Razsodba je pomembna za 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki od LB zahtevajo skupaj z obrestmi 172 milijonov evrov in bi se lahko v primeru pozitivne razsodbe za tožnike v večjem številu obrnili na Strasbourg. V BiH je bivših varčevalcev LB okoli 165.000, zahtevajo pa 90 milijonov evrov. Glede na to, da je na sodišču v Strasbourgu po podatkih sodišča proti Sloveniji vloženih še okoli 30 tožb bivših hrvaških varčevalcev in 850 tožb bivših varčevalcev iz BiH, je sodba nedvomno pomembna tudi za Slovenijo in usodo reševanja tega vprašanja, ki je odprto še od razpada nekdanje skupne države.
Hrvaška: Brez odločitve o bistvu problema
Hrvaško pravosodno ministrstvo je ocenilo, da Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v današnji sodbi ni odločilo o bistvu problema. Ni namreč ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev.
Ostaja odprto vprašanje, ali se je Slovenija s svojimi zakoni vmešavala v civilnopravni odnos med banko in varčevalci ter na ta način preprečila varčevalcem, da bi prevzeli svoj denar, so v sporočilu za javnost zapisali na pravosodnem ministrstvu. Poudarili so, da je sodišče v Strasbourgu ocenilo, da je končno ureditev omenjenega vprašanja, za katero obstaja interes več deset tisoč varčevalcev, možno doseči v pogajanjih med državami, ki so nastale po razpadu SFRJ.
