Generacija, ki je pokopala žuranje: "To so najtežji časi za klube"

Mladi danes ne "žurajo" več tako radi in pogosto, kot so še pred desetimi leti. Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da se je med mlajšimi generacijami, predvsem pri generaciji Z, uživanje alkohola v zadnjih letih opazno zmanjšalo. Pri mlajših od 35 let se je delež tistih, ki sploh pijejo alkohol, v dveh desetletjih zmanjšal za deset odstotkov, medtem ko se je pogostost popivanja med najstniki od 1990-ih prepolovila. Mladi Američani pitje alkohola pogosteje ocenjujejo kot tveganje za zdravje ter se pogosteje odločajo za obdobja popolne abstinence in živijo zdrav življenjski slog.

Tudi pri nas očitno mladi raje sobotno noč preživijo ob gledanju Netflixa, saj nočni klubi velikokrat samevajo oziroma je gneča v njih precej manjša, kot je bila pred petimi ali deset leti. Da bi preverili, kako se mladi v Sloveniji danes zabavajo, smo govorili z dolgoletnimi akterji nočne scene v Sloveniji: Mišem Tanasićem, ki je v zadnjih 20 letih (bil) lastnik več mariborskih klubov, Markom Safranom, lastnikom kluba Trust v Mariboru, menedžerjem kluba Mesečina v Trbovljah Tomažem Burkeljcem, predstavniki kluba Swenak v Idriji ter fotografom Tomažem Povodnikom, ki že več kot desetletje dokumentira klubsko dogajanje na Goriškem. Zanimalo nas je, ali je gostov v nočnih klubih danes res manj kot pred petimi, desetimi ali 20 leti, kdo sploh še prihaja v klube, koliko gostje zapravijo, kdaj se večer začne in kdaj konča, kako so se spremenile cene, vstopnine in stroški, ali se sploh še splača biti lastnik nočnega kluba ter ali se je vzdušje v nočnih klubih spremenilo zaradi družbenih omrežij in telefonov.

Podatki NIJZ kažejo, da se tudi v Sloveniji poraba alkohola zmanjšuje

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potrjujejo, da se je v zadnjih dveh desetletjih tudi v Sloveniji zgodil opazen premik pri porabi alkohola. Čeprav NIJZ ne zbira ločenih podatkov za mlade, se zdi, da imamo Slovenci zadnja leta bolj zmeren odnos do pitja.

Registrirana poraba alkohola pri odraslih prebivalcih je bila konec 1990-ih in začetku 2000-ih let precej visoka. Slovenci smo takrat spili med 11 in 13 litrov alkohola na prebivalca na leto. To je Slovenijo uvrščalo med evropske države, kjer prebivalci spijejo največ alkohola.

Po letu 2010 pa se krivulja postopoma spušča. Podatki kažejo, da se je poraba v zadnjih letih najpogosteje gibala med 9,5 in 11 litri na prebivalca, kar je še vedno visoka številka, vendar nižja kot pred dvema desetletjema.

Slovenci pijejo nekoliko manj kot nekoč, spremembe pa so opazne tudi znotraj posameznih kategorij pijač. V strukturi porabe se v zadnjem desetletju počasi zmanjšuje poraba vina, povečuje se poraba žganih pijač, medtem ko je poraba piva relativno stabilna. 

Krajši žuri, manj alkohola in več Instagrama

Skoraj vsi sogovorniki so izpostavili pandemijo covida kot točko preloma v slovenskem nočnem življenju. Pravijo, da se je med pandemijo del zabav preselil v dnevne lokale in dnevne sobe, veliko tistih, ki so se v tem času navadili na bolj "zaprto" druženje, pa se v klube sploh ni več vrnilo.

Sicer poudarjajo, da nočno življenje pri nas ni izginilo, je pa postalo krajše, dražje za organizatorje, bolj razdrobljeno in manj samoumevno kot nekoč.

Manj je redne, zveste klubske publike kot pred desetimi ali petnajstimi leti. Manj je stalnih gostov, ki bi prihajali vsak vikend, več je enkratnih obiskov in odločanja za obisk kluba v zadnjem trenutku. Obisk je tako bolj nihajoč in vezan na konkretne dogodke, goste in trende. Velike diskoteke z zmogljivostjo nad nekaj sto obiskovalcev težje polnijo dvorane, medtem ko manjši klubi vsaj občasno še zdržijo.

Vsi sogovorniki opisujejo tudi spremenjeno strukturo in navade obiskovalcev. Jedro publike predstavljajo stari približno od 18 do srednjih dvajsetih, starejših je v klubih manj kot nekoč.

Če so se zabave nekoč začele po polnoči in so trajale do zgodnjih jutranjih ur, se danes večer začne prej. Prvi obiskovalci pridejo v klube že okoli 21. ali 22. ure, zabave pa se pogosto končajo že okoli druge ali tretje ure zjutraj.

Več sogovornikov ocenjuje, da mladi v povprečju pijejo manj alkohola kot pred desetletjem. Nekateri omenjajo, da zdaj bolj posegajo po drugih substancah.

Mladi se pogosto "ogrejejo" že doma, v klubu kupijo manj pijače, pri vstopnini pa so zelo občutljivi. Če je previsoka, raje izberejo drugo obliko zabave.

Povprečna poraba na obiskovalca je nižja kot v preteklosti, kupna moč mladih je po občutku sogovornikov očitno padla, hkrati pa se je močno zvišala cena izvajalcev, varovanja, energentov in licenc. Posledica je, da lastniki klubov težko preživijo. Večina lastnikov mora imeti še drug, "dnevni" posel, saj klubi v Sloveniji delujejo neprofitno.

Skoraj vsi sogovorniki poudarjajo tudi vpliv družbenih omrežij in telefonov. Opozarjajo, da telefoni spreminjajo vzdušje v klubih: več je snemanja in poziranja, manj je spontanega plesa in druženja med seboj.

Zaradi družbenih omrežij pa so morali svoj repertoar prilagoditi tudi DJ-ji. Več je hitrih miksov in komadov, ki jih publika prepozna z družbenih omrežij. Pri mlajših najbolje delujejo balkan trap, rap in komercialni hiti. Klubi, kjer so poskušali vztrajati z glasbo, ki je bila popularna v prejšnjih desetletjih in bi morda pritegnila starejše generacije, pa poročajo, da klub težko napolnijo.

Mišo Tanasić: "To so najtežji časi za nočne klube"

Mišo Tanasić, ki je v mariborskem nočnem življenju prisoten že približno 25 let in je danes lastnik klubov Akoya in M Club, v preteklosti pa je vodil tudi kluba Trust in Podrum, pravi, da se je struktura obiskovalcev po pandemiji covida močno spremenila. V mariborske klube trenutno prihaja največ mladih, starih okoli 16 let, starejših obiskovalcev pa je občutno manj kot pred pandemijo. Ljudje so se navadili na domače zabave, druženje v manjših skupinah, kjer si kupijo pijačo v trgovini in tako prihranijo, pravi.

Mlade privlači predvsem balkan trap in podobna glasba, trdi. Ko je Tanasić oktobra lani odprl M CLUB, je zagotavljal, da bo v tem klubu "manj Balkan glasbe". A koncept se ni prijel, nam je pojasnil. Pet mesecev so vztrajali z dogodki za starejše, jih neprestano oglaševali, a so bili v velikih minusih. Medtem pa so drugi klubi v Mariboru hitro zapolnili tržno nišo balkan-trap dogodkov in postali polni. Zaradi finančnega pritiska so se bili v M CLUBU prisiljeni vrniti h glasbi, ki jo mladina trenutno želi.

Obiskovalci sicer prihajajo v klube prej kot nekoč, je jasen. Današnja mladina pride v klub že okoli 21. ure, medtem ko se je včasih večer začel šele po polnoči. Zabave se pogosto zaključijo že okoli 2. ure zjutraj, manjši del obiskovalcev ostane dlje. "Pozna se, da starši mladim določijo uro, dokler so lahko zunaj," razlaga.

Po Tanasićevem mnenju k manjši obiskanosti klubov pripomorejo tudi dnevni lokali, ki so odprti do polnoči ali celo do 1. ure, kar pogosto prekine tok gostov proti nočnim klubom: "Včasih so se dnevni lokali zapirali ob 22. uri in so potem vsi šli dalje v klube. Če se nekdo zasedi v nekem dnevnem lokalu do polnoči ali enih, ga potem težko dvigneš in spraviš še kam drugam. Ti lokali pa imajo tako ali tako že več dobička kot klubi: ne potrebujejo varnostnikov, nimajo toliko natakarjev, imajo cenejšo pijačo, samo radio lahko dajo na glas, ne potrebujejo DJ-ja ... Potem pa še ostajajo odprti pozno v noč in klubom jemljejo goste."

Po besedah Tanasića so sicer ravno mladi danes tisti, ki zapravijo največ, celo toliko, da se sam sprašuje, "od kod jim denar". Posegajo predvsem po premium pijačah, kot so Belvedere, Grey Goose in Moët, pogosto zaradi fotografiranja za družbena omrežja: "Kupujejo te bolj premium vodke, navadnih skoraj ne prodamo, čeprav so precej bolj prijazne žepu. In to vse zaradi fotografiranja in družbenih omrežij. Objavijo, kako drago pijačo pijejo in se s tem delajo frajerje." Starejši porabijo bistveno manj, obiskovalcev iz srednjega sloja pa po njegovih besedah praktično ni več: "Ali nekdo troši ogromno ali pa skoraj nič. Eni imajo, eni pa nimajo. Ni vmesnega."

V mariborskih klubih pod taktirko Tanasića je vstopnina navadno med 5 in 25 evrov, odvisno od izvajalca. Pivo stane 3,5 evra, jack-cola 5,10 evra, gin-tonic pa 5,50 evra.

"Dandanes je zelo težko biti lastnik nočnega kluba. Včasih se je bolj splačalo. Danes je borba. Precej bolj se moraš truditi, organizirati veliko več dogajanja. Ko odpreš vrata, si že tisoč evrov v minusu, če nimaš močnega izvajalca," pojasnjuje, da medtem ko ljudje v klubih zapravljajo manj, pa so se organizacijski stroški močno zvišali.

Po njegovih besedah trenutno dobro poslujejo le manjši klubi, ki lahko sprejmejo od 300 do 400 ljudi. Velike diskoteke z zmogljivostjo nad 800 obiskovalcev se "ena za drugo zapirajo", ne samo v Sloveniji, ampak povsod po regiji. Kot primer navaja, da v Ljubljani v zadnjih letih ni več mogoče vzdrževati večjih diskotek, kot sta bila na primer Pure ali Temperament.

Opisuje, da so se močno zvišali honorarji izvajalcev, licenc za glasbo, višje so tudi cene varovanja ter cene najemnin in energentov: "Včasih je bilo možno varnostnika najeti tudi na črno in na tak način zagotoviti nekaj rediteljev. Zdaj pa je zakonodaja strožja. Moraš imeti točno določeno število varnostnikov, mogoče raje daš še katerega več, da si siguren, ker so ljudje dandanes bolj napeti. Včasih so bili bolj vsi sproščeni. Na primer, tudi če sta se pred 20 leti dva stepla, sta si po pretepu segla v roke in spila pijačo. Danes pa nekdo lepše pogleda tvoje dekle, pa je že konec sveta." Za silvestrovanje varnostnik zahteva celo trojno plačilo. "Varnostnik ima za novo leto trikratno ceno, natakar dvakratno. Če daš neko vstopnino, da pokriješ te stroške, pa si predragi in se zameriš gostom," pravi.

Kot vrhunec mariborskega nočnega življenja opisuje obdobje med 2001 in 2012, ko so bili klubi, kot so Trust, Ribičija, Samsara in Piranha, polni vsak večer: "Takrat smo delali od ponedeljka do sobote, vsak večer je bilo polno." Danes pa je po njegovem mnenju preveč klubov s podobno glasbo in premajhno število mladih, da bi napolnili vse te lokacije.

Marko Safran: "Mladi so danes treznejši kot nekoč"

Marko Safran, dolgoletni vodja enega najprepoznavnejših mariborskih klubov, kluba Trust, pravi, da je obisk danes občutno nižji kot pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti: "Lahko jasno rečemo, da je gostov danes manj kot včasih in da je trend obiskovanja klubov v upadu." Včasih je bil obisk bolj stabilen in predvidljiv, redna publika, ki je prihajala vsak konec tedna, pa je bila precej številnejša, pravi.

Nočni klubi po njegovem mnenju niso več samoumevno središče druženja, kot so bili v preteklosti. Mladi velik del časa preživijo v manjših barih, na domačih zabavah, festivalih ali na spletu, zato je danes obisk kluba bolj izjema kot navada. K temu, da mladi hodijo ven manj, po mnenju Safrana prispevajo tudi visoki življenjski stroški mladih, dražja pijača in utrujenost zaradi faksa ali dela.

Hkrati mladi začnejo hoditi ven pozneje kot generacije pred njimi. Če je bil pred desetletjem prvi stik s klubom pri 16 ali 17 letih, se danes večina začne pojavljati v klubih šele pri 18 ali 20 letih.

Danes je obisk Trusta močno odvisen od vsakega posameznega dogodka, DJ-ja ali tematike. Najmočnejši večeri ostajajo pustovanje, noč čarovnic, oktober, marec in Lampiončki. Prav dogodki za noč čarovnic imajo zadnja leta rekordne obiske, pravi Safran.

V Trust prihajajo predvsem mladi, največ jih je med 18. in 24. leti. Starejših pa je danes občutno manj kot nekoč. Mladi začnejo večer precej prej kot v preteklosti, potrjuje tudi Safran. Danes v klub prihajajo že okoli 22. ure, odhajajo pa okoli druge ure zjutraj. Pred desetletjem so gostje prišli po polnoči, zabave pa so trajale do četrte ali pete ure, razlaga.

Medgeneracijske razlike so po njegovem mnenju zelo očitne. Današnja generacija manj troši, manj časa ostane v klubu, več snema in objavlja na družbenih omrežjih, manj pleše, glasbeni okus pa je izrazito oblikovan s TikTokom. DJ-ji so morali repertoar izrazito prilagoditi, razlaga. Več je hitrih miksov, krajših komadov in TikTok hitov. Najpogosteje vrtijo aktualne party hite in balkanske komade, ki ostajajo v Mariboru izjemno priljubljeni. 

Družbena omrežja imajo sicer ključno vlogo tudi pri samem obisku. Če dogodka ne oglašujejo, je obisk skoraj zagotovo slabši, razlaga.

Vstopnina pri mlajših močno vpliva na odločitev za obisk. "Tudi poraba v klubu je nižja," Safran razlaga, da je kupna moč mladih nižja kot pred desetletjem, veliko mladih se "ogreje" že pred prihodom. Safran opaža, da so mladi sicer danes treznejši kot nekoč, sam pa to predpisuje višjim cenam pijače, večji ozaveščenosti o tveganjih prekomernega zauživanja alkohola in strožjem nadzoru.

V Trustu boste za pivo odšteli med 3 in 4 evre, za vino med 1,40 in 2,5 evra, za gin-tonick ali jeger-colo pa med 3,5 in 4,5 evra.

Prihodki so danes nižji kot pred petnajstimi leti, tudi če je obisk dober, saj so stroški bistveno višji, poudarja Safran. Samo z enim klubom je po njegovem zelo težko preživeti: "Tveganje je veliko, stroški visoki, dobički pa nepredvidljivi." Med največjimi stroški našteva varovanje, energente, licenčnine, kadre in najemnino. "V zadnjih letih je težje dobiti kvalitetno strežno osebje. Najhuje je bilo takoj po pandemiji, zdaj se je izboljšalo," dodaja.

V Mariboru se je v zadnjih letih zaprlo več nočnih klubov, zato je scena skrčena, ostaja le peščica lokacij. Po njegovem mnenju je bil vrhunec nočnega življenja med letoma 2003 in 2008, medtem ko je covid povzročil najhujši padec. "Posamezni glasbeni trendi so v določenih obdobjih močno dvignili ali spustili obisk," opozarja ob tem. Za prihodnost v Trustu napoveduje več tematskih večerov, sodelovanje s študentskimi organizacijami, sprotno prilagajanje trendom ter večji poudarek na varnosti in kakovosti programa.

Tomaž Povodnik: "Na Goriškem klubski posel ne pije vode"

Tomaž Povodnik je fotograf, ki od leta 2012 dokumentira klubsko dogajanje na Goriškem in Primorskem. V zadnjih letih deluje v več klubih in na različnih prizoriščih, med drugim je fotografiral v klubih Magma X, Square, Vertigo, Marco Polo in drugih. Ni pa le fotograf, ampak pogosto sodeluje tudi kot soorganizator dogodkov.

Tomaž Povodnik Klemen Batagelj

Klubski posel po njegovih besedah "ne pije vode", stroški so enostavno previsoki, da bi se dogodki splačali. Največji pritisk vidi s strani glasbenih izvajalcev. Honorarji, ki so bili pred leti na ravni 5000 ali 6000 evrov, so danes pogosto med 12 tisoč in 15 tisoč evri, za nekatere izvajalce še precej več, razlaga. Omenja še visoke nabavne cene alkohola in visoke položnice za elektriko. K temu je treba prišteti še visoke najemnine za prostore in druge fiksne stroške.

Obiskovalci pa porabijo manj kot nekoč. Po oceni Povodnika je poraba po pandemiji za 30 do 40 odstotkov nižja kot v sezonah pred letom 2019. Veliko gostov začne z zabavo že doma, tako da v klub pridejo že "ogreti", kar pomeni, da na šanku pustijo manj.

Pri potrošnji znotraj klubov poudari tudi velik razkorak med posamezniki. Nekateri so pripravljeni za en večer dobesedno zapraviti celo plačo, medtem ko drugi, razen, da plačajo vstopnino, v klubu ne zapravljajo.

Starostna struktura obiskovalcev se je močno spremenila, razlaga. Glavno jedro klubske publike danes predstavljajo mladi od približno 16 do 19 let, se pa znajo na dogodke v klube pritihotapiti tudi 14- in 15-letniki. Starejši obiskovalci, stari 30, 40 ali 50 let, se pojavljajo predvsem na posebnih večerih, namenjenih za starejšo publiko. Na Balkan trap zabavah (na primer nastopi izvajalcev, kot so Nucci, Voyage in podobni) po njegovem opažanju praktično ni odraslih, tam je "samo mladina". Obstaja še občinstvo, ki pa hodi na dogodke z elektronsko glasbo: "Ne gre za ogromne množice, temveč za konstanten krog poslušalcev, ki redno prihajajo." Festivali in domače zabave po njegovem mnjenju klubom ne pobirajo občinstva, saj pravi, da se takšnih tipov zabav poslužuje drugačno občinstvo.

Incidenti v klubih so po njegovem mnenju močno odvisni od vrste glasbe in dogodka. Ob Balkan in narodnjaških večerih je tradicionalno več pretepov in konfliktov. A poudarja, da je goriška scena na splošno razmeroma mirna, brez hujših incidentov in brez smrtnih primerov.

Kar zadeva fotografiranje in telefone, Povodnik opaža regionalne razlike. Po njegovih izkušnjah se štajerska publika veliko raje fotografira in pozira kot primorska.

Glede prihodnosti klubske scene je sicer skeptičen. Prepričan je, da bi za obstoj enega stabilnega, stalnega kluba potrebovali pomoč občine ali države, denimo v obliki ugodnega najema prostora.

Tomaž Burkeljc: "V Mesečini obisk ostaja enak, navade pa povsem drugačne"

Tomaž Burkeljc, menedžer trboveljskega kluba Mesečina, je edini sogovornik, ki pravi, da se obisk v njihovem klubu v zadnjih petih do desetih letih ni bistveno spremenil: "Obisk ostaja približno enak." Prihodki po covidu so bili po njegovih besedah nekaj časa odlični, nato se je začel občuten padec. Od poletja letos pa znova opažajo rahel porast. V klubu še vedno srečajo tudi starejše obiskovalce, do približno 50. leta. Je pa treba poudariti, da je Mesečina danes edini nočni klub v Trbovljah, zato konkurence v mestu nimajo.

V Mesečini vrtijo komercialo in glasbo iz območja nekdanje Jugoslavije, pri čemer se zavestno izogibajo "narodnjakom", pravi Burkeljc. DJ-ji so morali sicer repertoar nujno prilagoditi trendom, saj je danes okus glasbe močno kreirajo trendi na družbenih omrežjih, poudarja tudi on: "Trendi se menjajo hitro, klubi pa jih morajo dohajati." 

Družbena omrežja imajo tudi po njegovem mnenju velik vpliv na obisk. Redno oglašujejo na Instagramu in Facebooku, kar je po njegovih besedah nujnost.

Burkeljc pa opozarja na druge spremembe. Če so se zabave pred pandemijo covida začele šele med 1. in 2. uro zjutraj, danes obiskovalci v Mesečino prihajajo že okoli 23. ure. Tudi konec večera se je premaknil: "Če smo včasih delali krepko v jutranje ure, se zdaj zabave počasi zaključujejo od 3. ure dalje."

Mlajši danes manj plešejo in manj pijejo kot generacije pred njimi. Po njegovih besedah pa mladi sploh nimajo velike potrebe po druženju. "Trend so telefoni," poudarja, da se zato marsikdo raje zadržuje doma. 

Močni večeri ostajajo za noč čarovnic in za pust, medtem ko obisk božičnih zabav pada. Vstopnine v Mesečini praviloma nimajo, razen ob koncertih. Pred desetletji so jo imeli tudi ob navadnih večerih, a danes bi to obiskovalce prej odvrnilo kot privabilo, meni Burkeljc.

V Mesečini boste za pivo odšteli od 4 do 4,5 evra, za kozarec vina 2 evra, za gin-tonic ali jeger-colo pa 5 evrov.

Zaradi zahtevnosti poslovanja se danes praktično ne da preživeti zgolj z enim klubom, poudarja Burkeljc. Velik stroškovni pritisk predstavljajo predvsem plačila SAZAS-u in IPF-u ter varnostniki, čeprav je po njegovih izkušnjah incidentov v klubu manj kot nekoč. "Te stroške pač moraš prevaliti na končne potrošnike," priznava Burkeljc.

Za vrhunec nočnega življenja v Sloveniji Burkeljc označuje 90. leta, kratko obdobje okrevanja pa je po njegovem sledilo tudi neposredno po pandemiji. V prihodnje se želijo predvsem prilagajati obiskovalcem, slediti trendom in, kot pravi Burkeljc, "ne zaspati".

Swenak: "Manj alkohola, več drog"

Klub Swenak v Idriji pod okriljem Kluba idrijskih študentov deluje že od leta 1997. Prostor, v katerem danes obratuje klub, je bil nekoč stanovanjska hiša, skladišče streliva in celo svinjak za nekdanjo vojašnico, danes psihiatrično bolnišnico. Ekipa poudarja, da je bil klub skozi desetletja vedno oblikovan po principu neprofitnega delovanja, pri čemer večina dogodkov nikoli ni bila organizirana z namenom zaslužka.

Ekipa poudarja, da je pandemija ustvarila generacijsko vrzel. Mladostniki, ki bi se morali v letih 2020–2021 prvič srečati z nočnim življenjem, so ostali doma pred telefoni in računalniki, kar je spremenilo njihove navade in interes za klube: "Mlajši nimajo toliko interesa po klubih."

Obiskanost Swenaka je tako močno odvisna od zvrsti dogodka, pravi ekipa, ki vodi klub. Najbolj stabilno občinstvo imajo metal in punk večeri, kjer prevladuje zvesta, starejša publika, ki pozna nastopajoče in pogosto tudi organizatorje. To je starejše občinstvo, do 50 let: "To je generacija, ki je v 90-tih postavljala klubsko sceno v Idriji na noge."

Največ obiska pa ustvarjajo mladi na Balkan in rap večerih, saj sta to po besedah vodstva kluba Swenak danes najbolj privlačni zvrsti za idrijsko mladino. Najmlajši obiskovalci na teh dogodkih so danes že 15- in 16-letniki. "Pred leti, recimo generacija 90-00, je začela na dogodke hoditi pri 17, 18 letih," pravijo.

Mlajši obiskovalci v klubu sicer puščajo precej manj denarja, medtem ko starejši, ki Swenak obiskujejo že od 90. let, še vedno zapravijo več in prispevajo tudi pri prostovoljnih prispevkih: "Starejša populacija pušča več denarja tudi v prostovoljnih prispevkih kot tudi za šankom. Mladina pa ima po navadi probleme že z plačevanjem vstopnine in tudi pijačo prinesejo s sabo. Mladina ni več tako aktivna v iskanju študentskega dela kot predhodniki in živijo na žepnini." Vstopnine v Swenaku se sicer gibljejo med 5 in 8 evri, občasno 10 evrov, vendar se pogosto zgodi, da klub več zbere s prostovoljnimi prispevki kot s prodajo vstopnic. 

Ekipa opaža, da mlajše generacije pijejo manj piva in vina ter več žganih pijač. A sicer pravijo, da je mladina danes treznejša kot nekoč. A ne zato, ker bi pili manj alkohola, ampak ker so "v igri tudi druge substance". Idrijska scena je sicer po njihovih izkušnjah mirna, incidenti so bolj odvisni od publike kot od zvrsti dogodka.

Družbena omrežja so danes ključna. "Brez Instagrama ne dosežeš nič," pravijo. Facebook je med mladimi skoraj iz mode, plakati pa so uporabni le še simbolično. 

Ekipa Swenaka sicer poudarja, da kot alternativni klub ne morejo konkurirati komercialnim zabavam v mestnih barih ali športnim in tematskim dogodkom. Obisk strmo upade, kadar lokal v Idriji organizira večer žive glasbe, opisujejo. V klub zanesljivo pripeljejo obisk le priljubljeni izvajalci, kot sta recimo Drill ali Zmelkoow.

Tudi oni opozarjajo, da so stroški delovanja v zadnjih letih močno narasli. Opisujejo, da so se podražili pijača, potrošni material, komunalne storitve in najemnine prostorov za zasebne dogodke. Težava je tudi kader, pravijo, da mladi niso več zainteresirani za delo v šanku ali opravljati delo reditelja tudi ob dobrem plačilu, medtem ko je starejša generacija to delo nekoč opravljala "prostovoljno oziroma za jedačo in pijačo".

Tako so glede prihodnosti kluba skeptični. Program stalno prilagajajo trendom, a največji izziv kluba je, da ga poganjajo prostovoljci. Ko ti odrastejo, dobijo službe in družine, klub izgubi gonilno silo. Največji vrh nočnega življenja v Sloveniji po njihovem sega v obdobje 2017–2022 ter v leta pred 2015.

nika.vajnhandl@styria-media.si