Slovenija
435 ogledov

Gospodarska rast bo občutno višja, kot so predvidevali

denar euro štetje Profimedias
Občutno zvišana napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos napoveduje 3,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,7 odstotne točke več od jesenske napovedi. Za prihodnje leto Umar Sloveniji napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, za 2019 pa 2,6-odstotno krepitev BDP.

Umarjeva spomladanska napoved je tako precej boljša od jesenske. Jeseni je urad Sloveniji za letos napovedoval 2,9-odstotno rast BDP, za 2018 pa 2,6-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti.

Umar je s pomladansko napovedjo v četrtek seznanil vlado. V njej je napovedal nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodnjem letu.

Lani se je slovensko gospodarstvo po prvi oceni okrepilo za 2,5 odstotka, predlani pa je bila gospodarska rast 2,3-odstotna.

Inflacija 1,9-odstotna

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 1,9 odstotka, na mesečni ravni pa je bila rast cen 0,4-odstotna. K letnemu dvigu cen so v največji meri prispevali dražji naftni derivati, k mesečnemu zvišanju pa nova kolekcija oblačil in obutve, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila medtem v iztekajočem se mesecu dvoodstotna, mesečna rast cen 0,3-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,6-odstotna.

Dolg se je zmanjšal 

Stanje slovenskih javnih financ se še naprej izboljšuje. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2016 po prvih izračunih statističnega urada znašal 609 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov manj kot leta 2015 in 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zmanjšal se je tudi dolg države, in sicer na 79,7 odstotka BDP.

Nazadnje smo tako nizek primanjkljaj zabeležili leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Peter Štemberger iz državnega statističnega urada. Takrat je bil primanjkljaj ocenjen na 537 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka BDP.
 
Na statističnem uradu so revidirali tudi podatke o skupnem primanjkljaju države za zadnjih nekaj let. Po teh izračunih je primanjkljaj v letu 2013 znašal 15,1 odstotka BDP, v letu 2014 5,3 odstotka BDP in v letu 2015 2,6 odstotka BDP.
 
Primanjkljaj se bo dodatno zmanjšal tudi letos, in sicer po napovedih finančnega ministrstva na 417 milijonov evrov oz. en odstotek BDP, je povedal Štemberger.
 

Oklestili naložbe

Na zmanjšanje primanjkljaja je po njegovih besedah vplivalo predvsem zmanjšanje skupnih odhodkov države za 2,9 odstotka. Med vzroki za to je izpostavil zaključek evropske finančne perspektive, zaradi česar se je obseg investicij zmanjšal za tretjino. Medtem se je sicer že začela nova finančna perspektiva, vendar pa bo Slovenija predvidoma začela ta sredstva črpati šele letos.
 
Lani se je zmanjšal tudi dolg države, in sicer na 31,7 milijarde evrov oziroma 79,7 odstotka BDP, potem ko ga je bilo leta 2015 za 83,1 odstotka BDP.
 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 10
  • Alen Jazbec 09:18 03.april 2017.

    Super, kar tako naprej.

  • bendover 12:50 31.marec 2017.

    verjetno,verjetno je tudi,da se bo do takrat kapitalizem izpel in ga bo zamenjal drugačen sistem

  • mph 12:13 31.marec 2017.

    Khm, si malo pomešal, problem te države je TOTAL NESPOSOBNO gospodarstvo, kjer so ti kupovali diplome mi ni jasno. Pa politika zraven seveda. Avstrija, Norveška, Nemčija, ... namenjajo za zdravstvo, socialo, .... DRASTIČNO več, ampak jim GOSPODARSTVO šiba. Ko bo ...prikaži več enkrat to narodu jasno, da ne bo kot ti nasedalo na izmišljotine nesposobnežev v gospodarstvu in ko se bomo začeli ukvarjat s pravimi in ne namišljemimi krivci, se bo morda kaj premaknilo. Seveda pa to ne pomeni, da ni še tudi v javnem sektorju prilik za optimizacijo.