"Iz klicev sem razumel, da sem eden tistih, ki so pripomogli k temu, da se je Vegrad znašel v stečaju. Danes verjetno veljam za enega od odgovornejših za to," je dejal za časnik Dnevnik.
Pojasnil je še, da so bile seje nadzornega sveta pred njegovim prevzemom vodenja Vegradovih nadzornikov le pitje kavice. Po njegovi oceni so nekdanji nadzorniki jemali nadzor Vegrada kot lagodno funkcijo in jim je bilo pomembno le, da sedijo v nekem nadzornem svetu.
"Kad in Sod nista naredili nič"
Kot je navedel Boštjančič, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba prek svojih dveh predstavnikov v nadzornem svetu Vegrada nista naredili nič. To pove že podatek, da so se nadzorniki v letih 2008 in 2009 sestali le dvakrat ali trikrat na leto, upravljanje Vegrada pa so prepustili njegovemu vodstvu; do tega je prihajalo, ker je bila direktorica Vegrada Hilda Tovšak zelo močna oseba.
Boštjančič je navedel, da so ga motili pozivi, naj gre Vegrad v stečaj. Sam sicer meni, da Vegrada tudi po njegovem prihodu v nadzorni svet ni bilo več mogoče rešiti.
Kot je poudaril, Vegrada ni bilo mogoče rešiti zaradi modela poslovanja in prikrivanja podatkov v bilancah. "Logično je, da se je Vegradov poslovni modul sesul. Na koncu se je izkazalo, da je imel Vegrad s tem svojim poslovnim modelom v šahu pol Slovenije, na primer banke. Očitno so v Vegradu menili, da so postali tako veliki, da jim nihče nič ne more," je dejal.
Potrdil je, da je letos poleti dobil namige o plačilnem prometu z Liechtensteinom, a je Vegradova uprava to zanikala. Predali so mu namreč pisno izjavo, da ni bilo nobenih poslov s podjetji v Liechtensteinu, čeprav naj bi Vegrad na račune v tej državi nakazal med 20 in 30 milijonov evrov.
Na vprašanje, zakaj že februarja letos, ko je imel Vegrad prvič blokirane račune, ni zahteval začetka stečaja, je Boštjančič odgovoril, da je takrat Tovšakova dala pisno izjavo, da družba po stečajnem zakonu ni insolventna, kar je kasneje nekajkrat ponovila.
Bilanca, ki je strmoglavila
Nadzorniki so se po njegovih besedah spraševali, kako je lahko revizor potrdil bilanco za leto 2008 brez pridržkov, medtem ko je bilo za leto 2009 podano mnenje s pridržkom, ne pa negativno mnenje.
"Na seji nadzornega sveta smo obravnavali bilanco, ki je 30. junija letos strmoglavila. Nenadoma je Vegrad postal insolventen v vseh postavkah. Zelo jasna je sporna vloga revizorja. Bilanca, ki jo je revizor potrdil za leto 2009 konec julija ali na začetku avgusta, torej deset dni pred bilanco za potrebe prisilne poravnave, se ne more tako poslabšati. Razlika kaže, da je šlo v Vegradu vse navzdol šele letos, kar pa ni res," je pojasnil Boštjančič.
Glede vloge Simone Dimic v Vegradovi zgodbi je Boštjančič povedal, da je to zgodbo zasledil šele v kontekstu gradnje njene hiše. Dodal je še, da je Tovšakova še danes prepričana, da bi lahko rešila Vegrad, če bi prek zvez od katere izmed bank prejela od pet do deset milijonov evrov.