“Predlagam, da bi za vse prejemnike denarne socialne pomoči uvedli obvezna javna dela,” na spletnem forumu Predlagam.si, kjer vlada o tej temi še do jutri zbira mnenja državljanov, piše prejemnica take pomoči.
Po obstoječi zakonodaji prejemniki socialno pomoč izgubijo, če delajo, saj dohodek vpliva na upravičenost. Lahko pa bi prejemali pomoč in se ob tem izobraževali, a to počne le peščica. Od 55.321 ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč v povprečnem znesku 230 evrov na mesec (podatki so za marec), jih je trenutno v različne oblike izobraževanja vključenih le 4.948. Že lani je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) od 41,9 milijona evrov za izobraževanje ostalo dobrega 13,8 milijona.
Na centrih za socialno delo (CSD) prejemnikom ni treba pripravljati kariernih načrtov, odgovarjajo na MDDSZ in dodajajo: “V večini primerov, kjer je posameznik hkrati brezposeln, bi se tako nesmotrno podvajale dejavnosti z organi, ki so pristojni za zaposlovanje.” Zaposlitveni načrt zanje namreč izdelajo na zavodu za zaposlovanje, kamor se morajo prijaviti tisti, ki so dela zmožni (razen šolajočih otrok).
Kot trdijo na zavodu, prejemnike socialne pomoči prednostno vključujejo v ukrepe dejavne politike zaposlovanja – izobraževanje je le eden izmed njih. Posebnih izobraževanj zanje ne pripravljajo; ta so enaka za vse brezposelne. Na vprašanje, ali se morajo prejemniki pomoči nujno vključiti v šolanje, pa odgovarjajo, da je “vključitev v dejavno politiko zaposlovanja prostovoljna”.
Sicer zavod vsako leto pripravi tudi razpis za spodbujanje zaposlovanja prejemnikov socialne pomoči; delodajalec, ki takega brezposelnega zaposli za najmanj dve leti, prejme subvencijo v višini štiri tisoč evrov.
Pomoč so ukinili 8.703
CSD lahko (a ni nujno) z uporabnikom sicer pripravi pogodbo o dejavnem reševanju socialne problematike, v kateri se posamezniku določijo obveznosti, ki naj bi izboljšale njegov socialni položaj. Kot smo neuradno izvedeli od strokovne delavke na CSD, te pogodbe po navadi sklepajo le s tistimi, ki niso prijavljeni na zavodu; to so recimo študentje nad 26 let ali odvisniki, vključeni v programe odvajanja. Če posameznik pogodbo zavrne ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, do pomoči ni več upravičen. Prejšnji mesec so jo ukinili 8.703 prejemnikom.
Za vsakega od teh, ki jih spravimo v zaposlitev, je to svojevrsten podvig. To so ljudje, ki si mnogokrat ne želijo zaposlitve, ki so že v taki krizi in toliko oddaljeni od dela, da ko jih CSD ali zavod potiskata v kakršnokoli dejavnost, se ji mnogokrat hočejo izogniti. Veste, ko ste enkrat eno leto in pol brez službe, vam je marsikaj težko, kar vam drugače ni. In v tem je težava, je dejal Zoran Kotolenko, ministrstvo za delo.