Jutarnji list pojasnjuje, zakaj niso objavili intervjuja z Milanom Brglezom

"Pogovor, za katerega si je predsednik Državnega zbora ob vabilu uredništva vzel čas, ni bil objavljen zaradi kasneje spremenjene odločitve uredništva," so včeraj zapisali na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije in ob tem objavili celoten pogovor.

Kaj se je zgodilo oziroma zakaj hrvaški časnik ni objavil intervjuja s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom smo vprašali urednika Gorana Ogurlića. Ta nam je pojasnil, da se ni zgodilo nič posebnega: "Intervjuja nismo objavili, saj ni povedal nič novega. Nikakršnih sprememb v uredniški politiki ni bilo. Še veliko drugih pogovorov, ki niso zanimivi, ne objavimo."

O zanimivosti pogovora, ki ga na Jutarnjem listu niso objavili, lahko sodite sami, saj ga v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Anže Petkovšek

Na ravni Evropske unije je bil dosežen dogovor o migrantski krizi. Kako ga ocenjujete?
Dogovor je predpogoj za uspešno reševanje te krize. Ključen pogoj pa je implementacija. Tu bomo videli, ali bo do nje res prišlo. Je pa ta dogovor pokazal, da se države Zahodnega Balkana lahko, če stopijo skupaj, marsikaj zmenijo. A na žalost preredko stopimo skupaj.

Katere pasti vidi Slovenija v tem dogovoru?
Kot sem že dejal, bojim se, kako se bo zadeva implementirala. Na trenutke se mi zdi, da določeni deli dogovora niso najbolje zastavljeni in da bo implementacija šepala. A pustimo se presenetiti.

Kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja migracij?
Državi sodelujeta. Nova hrvaška vlada je na tem vprašanju bolj razumna, kot je bila prejšnja. Ve in razume, da lahko največ dosežemo, če se med seboj dogovarjamo, usklajujemo in rešujemo probleme skupaj, če so ti skupni. Žal mi je, da prejšnja vlada ni bila tako dojemljiva, da so migracije skupni problem in ne problem Slovenije …

Ali lahko pričakujemo, da bo Slovenija kmalu umaknila žico na meji s Hrvaško?
Veste, žica je bila postavljena zato, ker smo se s prejšnjo vlado težko pogovarjali. Namreč namen žice je bil, naj se sliši še tako cinično, zaščititi tiste, ki jih je prejšnja hrvaška vlada v kordonih pošiljala preko zelene meje, voda itd. Žica je torej te mase migrantov in beguncev utirila na prave točke/prehode, da smo jih lahko ustrezno oskrbeli.

Torej, vojske ne bo na meji s Hrvaško?
Kot veste, je vojska v Sloveniji dobila pooblastila, da pomaga policiji. In to počne dobro. V takšni funkciji je na meji tudi prisotna. Verjetno pa me sprašujete o 'pravi' vojski na meji. Če bi se situacija poslabšala in dosežena 'bruseljska' rešitev ne bi zdržala, potem obstaja tudi možnost, da bi Slovenija na meje napotila vojsko. Zaenkrat kaže, da to ne bo potrebno. A prihodnost je negotova.

Slovenija še naprej vztraja pri tem, da mora Arbitražno sodišče izreči sodbo. Hrvaška razume arbitražo kot oškodovano. Ima Slovenija načrt, kako bo postopala, če Hrvaška ne bo sprejela odločitve Arbitražnega sodišča?
V Sloveniji radi rečemo, da se bomo, kako čez most, odločili, ko do mosta pridemo. Mi verjamemo, da bo Arbitražno sodišče nadaljevalo s sojenjem in presodilo. In potem računamo na modrost hrvaških voditeljev. Volitve na Hrvaškem so mimo, tako da upamo, da se bomo lahko po odločitvi Arbitražnega sodišča z oblastmi na Hrvaškem tvorno pogovarjali.

Odprto je vprašanje prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke na Hrvaškem. Rešili pa smo vprašanje zasebnih varčevalcev. Bomo tudi v tem primeru morali poseči po mednarodnopravnih instrumentih, saj Hrvaška ne pristaja na reševanje vprašanja prenesenih deviznih vlog skladno s sporazumom o nasledstvu?
To kar navajate ni najbolj točno, nič ni odprto, kot ni nikoli bilo. Za Slovenijo in Hrvaško je obvezujoč Dunajski sporazum o nasledstvu. Hrvaška ga je ratificirala kot zadnja, kar je že simbolično sporočilno. Ne glede na to, je obvezujoč tudi zanjo. A se ga ni držala. In se o varčevalcih idr. zadevah ni želela pogovarjati. Vmes sta prišli dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ena, ki je napotovala na Dunajski sporazum o nasledstvu in druga, ta, ki jo vi izpostavljate, ki je odločila, kar je. Zakaj je druga odločitev drugačna od prve, ne vem. Sklepam le, da sodniki niso dobro razumeli kompleksnosti jugoslovanskega sistema. A ne glede na vse, mi smo se zavezali odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice spoštovati.

Glede prenesenih vlog pa le tole. Imamo sporazum z Mokric, ki je določil, kaj in kako je s tem, a ga Hrvaška izigrava, češ, da ni mednarodna pogodba. Tak pristop je neresen in neevropski. Na drugi strani pa imamo pred hrvaškimi sodišči številne tožbe slovenskih podjetij zoper hrvaška podjetja, ki pa se ne premaknejo z mrtve točke oz. so zavržene ali zavrnjene. In če to pogledamo v paketu, to gotovo zbuja nelagodje in slabša odnose med državama.

Kako ocenjujete iniciativo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović o sodelovanju na osi Baltik–Jadran–Črno morje? Je Slovenija del te iniciative?
Vsako sodelovanje je dobro, vprašanje pa je, kaj se iz njega izcimi. Slovenija je srednjeevropska država, na presečišču med Zahodno Evropo in Zahodnim Balkanom. In kot taka, prehodna država, ima veliko odgovornost, da vodi jasno in zanesljivo zunanjo politiko ter sodeluje povsod tam, kjer lahko zasleduje svoje zunanjepolitične cilje.

Kakšno je mnenje Slovenije o brexitu?
Upam, da bo na Otoku čustva premagal razum. Če ne, bomo vsi na slabšem.