Čeprav je problem, da država pusti, da smeti potujejo po vsej Sloveniji, je odgovornost tudi naša.
Nik Rovan
Kdo bo odvažal smeti iz posamezne občine, se kot za vsako javno naročilo odloča na vsem izvajalcem dostopnih razpisih. Na koncu je ključni dejavnik praviloma denar, torej kdo lahko za odvoz ponudi najnižjo ceno. Tudi zato se nam dogaja bizarna situacija, ko smeti iz enega konca države, čeprav imajo v bližini odlagališče z vsemi potrebnimi dovoljenji, potujejo na drug konec Slovenije. Vprašanja o tem, kako, kje in za koliko denarja odlagajo smeti, smo poslali na večino občin, ki smeti odvažajo na oddaljena odlagališča. Odgovor je bil praviloma pri vseh enak: to se nas ne tiče, kontaktirajte našega koncesionarja. A odvoz smeti ni le gospodarsko, ampak v prvi vrsti tudi politično vprašanje. Samo zato, ker nekdo ponudi cenejši odvoz čez polovico države, še ne pomeni, da je to dejansko okoljsko najsprejemljivejša opcija za prebivalce. Zdi se, da se v tej državi desetletja nihče ni resno ukvarjal z okoljsko politiko, zato na tem področju vlada popolna zmešnjava. Ker je država (vsaj deloma) dvignila roke od določanja cen, je več kot očitno, da so odpadki postali v prvi vrsti dober posel. To pa dolgoročno ne more biti dobro ne za ljudi ne za okolje.
Izziv. Država seveda lahko še naprej vsaj delno regulira ceno odvoza odpadkov. A vprašanje je bistveno globlje: kako bomo kot družba pristopili k vprašanju ločevanja odpadkov? Čeprav se stanje počasi izboljšuje, smo glede na količino komunalnih odpadkov še vedno nad evropskim povprečjem. (Ne)ozaveščenost ostaja izziv za vse nas.
