"Pripravljamo izhodišča za spremembo Zakona o nalezljivih boleznih na področju izvajanja cepljenja," so na naše vprašanje, v katero smer gredo zakonske sprememb iz obveznega v prostovoljno cepljenje, skopo odgovorili z ministrstva za zdravje.
Spremembo zakona o nalezljivih boleznih, s katero bi sankcije zaradi izogibanja obveznemu cepljenju odpravili, je v začetku leta 2013 napovedal tedanji minister Tomaž Gantar. Njegova napoved se ni uresničila.
Kdaj bo sprememba zakona uveljavljena, ali bodo ukinjene sankcije in ali bodo katera od cepljenj, ki so za otroke zdaj obvezna, v prihodnosti prostovoljna, še ni znano.
Spremembe, ki bodo zagotavljale visoko precepljenost
"Pomembno je, da bomo kljub morebitnim spremembam veljavne ureditve še naprej zagotavljali najvišjo stopnjo varovanja zdravja na področju nalezljivih bolezni ter ohranjali visoko raven precepljenosti populacije (priporočilo stroke od 92- do 95-odstotna precepljenost), ob razumnem in sorazmernem obsegu upravnih in administrativnih postopkov ter finančnih bremen, ki so s tem povezana," pravijo na ministrstvu, pri tem pa dodajajo, da bodo "na področju cepljenja v državi prisluhnili strokovnjakom na področju cepljenja ter enako kot pri vsaki pripravi zakonodajnega predloga v okviru javne obravnave predloga predstavili zainteresirani oziroma širši javnosti."
Strokovni posvet za stroko
Marca lani je bil na temo cepljenja izveden strokovni posvet z mednarodno udeležbo. Povabili so pediatre v otroških in šolskih ambulantah, specialiste splošne in družinske medicine, medicinske sestre in ostale zdravstveni delavci.
"Na tem posvetu so bili predstavljeni in osvetljeni strokovni vidiki cepljenja ter zakonska ureditev cepljenja in izhodišča za spremembo zakonodaje na tem področju," pravijo na ministrstvu.
"Kaj bi se zgodilo po ukinitvi obveznega cepljenja, težko napovemo," pravijo na ministrstvu ter navajajo primer, ki ga je na marčevskem posvetu predstavil Pier Luigi Lopalco iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. V italijanski Benečiji, ki ima okoli štiri milijone prebivalcev so pilotno uvedli opustitev nekaterih cepljenj za določeno časovno obdobje. Z opustitvijo obveznega cepljenja ni prišlo do velikega upada števila cepljenih otrok. Pri tem pa je Lopalco poudaril, da je bilo ob uvedbi ukinitve obveznega cepljenja vloženih veliko sredstev v izobraževanje in informiranje staršev ter zdravstvenih delavcev o cepljenju, ves čas trajanja tega ukrepa so tudi podrobno spremljali gibanje števila cepljenih otrok.
"Vloge staršev so neutemeljene"
V Slovenij je obvezno cepljenje otrok proti osmim nalezljivim boleznim davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in okužbi s hemofilusom influence tipa b ter ošpicam, mumpsu in rdečkam ter proti hepatitisu B. Od leta 2006 ni več obvezno cepljenje novorojenčkov proti tuberkulozi.
Izjeme pri cepljenju so dopustne le na podlagi medicinskih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko na ministrstvo za zdravje poda zdravnik, ki cepi otroka, če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Ti razlogi so alergija na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Predlog za opustitev cepljenja lahko na ministrstvo podajo tudi starši.
"Iz vodenja postopkov glede opustitve cepljenja iz medicinskih razlogov, ki poteka na ministrstvu za zdravje, je razvidno, da se povečuje število vlog podanih s strani staršev, ki pa niso strokovno utemeljene in obrazložene. Iz tega sklepamo, da v kolikor starši ne želijo, da se cepi njihovega otroka, sami podajo vlogo za opustitev cepljenja. Vendar to ni bil namen zakona, saj zakon dopušča opustitev cepljenja samo iz zgoraj naštetih medicinskih razlogov," razlagajo na ministrstvu.
Kljub temu, da je prostovoljno, cepijo
Podoben sistem cepljenja kot v Sloveniji je v večini držav vzhodne Evrope, obvezen je del cepljenj v Italiji in v Franciji. V državah srednje Evrope je cepljenje večinoma priporočeno in ne obvezno, vendar krito iz zdravstvene blagajne kot pri nas. Mnoge države s prostovoljnim cepljenjem imajo prav tako visok delež precepljenjega prebivalstva kot Slovenija. Razlog za to je, da so se sredstva usmerjala v različne dejavnosti izobraževanja in osveščanja.