Slovenija

Konkretni odgovori na krizo

Vrh EU poudarja solidarnost med državami članicami kot temeljno vrednoto EU. Žurnal24 main
Voditeljem držav in vlad članic EU je v Bruslju uspelo najti ustrezne rešitve za nastalo finančno krizo.

Voditelji EU so v Bruslju sprejeli nekaj konkretnih odločitev za premagovanje krize: potrdili so sveženj petih milijard evrov, dogovorili so se za podvojitev plačilnobilančne pomoči državam brez evra na 50 milijard evrov in dosegli dogovor o podvojitvi kriznih sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) na petsto milijard dolarjev. EU bo tako prispevala 75 milijard evrov, delitev bremen med članicami pa bo potrjena pozneje.

 

Slovenija je zadovoljna

Sloveniji je namenjenih 40 milijonov evrov za plinovod od avstrijske meje do Ljubljane in še približno 11 milijonov evrov za širokopasovne povezave oziroma razvoj podeželja. S tem si je izborila zelo dober neto položaj, saj bi morala v projekt prispevati 15 milijonov evrov, iz njega pa bo dobila dobrih 50 milijonov evrov, če jih bo zmogla počrpati.

Slovenija naj bi prispevala približno 270 milijonov evrov iz monetarnih rezerv, je povedal premier Borut Pahor. Delitev bremen med državami članicami bo dokončno potrjena na ministrski ravni, je pojasnil premier. Prispevki se bodo obračunavali po merilu kvot držav v IMF. " Gre za prenašanje deviznih rezerv. To ni svež denar niti neposredno davkoplačevalski denar," je ob tem ob robu prvega dne zasedanja poudaril minister za finance Franc Križanič.

Teh 75 milijard evrov je kompromis med zahtevami ZDA, ki naj bi EU pozivale k prispevku 150 milijard dolarjev, in prvotnimi načrti EU, da bi prispevala 75 milijard dolarjev.

Vrh EU se je v sklepih zavezal za "bistveno povečanje sredstev IMF, tako da bo sklad lahko svojim članicam, če bodo izkusile plačilnobilančne težave, pomagal hitro in prožno". "Posojanje IMF mora biti usmerjeno in prilagojeno, tako da bo okrepljena spodobnost sklada za preprečevanje in odzivanje na krizo," piše v sklepih. "Za specifično krizno pomoč so države članice EU na prostovoljni podlagi pripravljene zagotoviti hitro začasno pomoč za posojilno zmogljivost IMF v obliki posojil, ki bi skupaj znašala 75 milijard evrov," piše v sklepih vrha EU.

Premier Pahor je po koncu vrha pojasnil, da je prevladalo prepričanje, da nov val fiskalnih spodbud za zdaj ni potreben. EU bo v nekaj mesecih odločila, ali bodo potrebni novi ukrepi, ko bo bolj jasno, kakšen učinek so imeli dosedanji. Na drugi strani Atlantika sicer ZDA pozivajo k še več finančnim injekcijam. Premier je posebej izpostavil tudi naporna usklajevanja stališča EU za vrh industrijsko najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev v okviru skupine G20. "EU je uskladila jezik," je poudaril in dodal, da je zlasti pomembna zaveza, da bodo vsi finančni trgi in vse institucije podvržene nadzoru.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.