Včeraj so bili novogoriški policisti obveščeni o goljufiji preko telefonskega klica o lažnem dobičku pri trgovanju s kripto valutami na Goriškem. "Storilec se je v telefonskem pogovoru predstavil kot uslužbenec ene od znanih menjalnic kriptovalut in je oškodovancu v pogovoru zagotavljal, da ima slednji na računu dobiček pri trgovanju s kripto valutami, ki ga lahko nakaže na njegov bančni račun. Storilec je v nadaljevanju oškodovanca zapeljal, da mu je le-ta omogočil dostop do njegove spletne banke (preko spletne aplikacije Anydesk), nato pa opravil dve nepooblaščeni transakciji z njegovega bančnega računa in ga oškodoval za skupno 1.700 evrov," so pojasnili policisti, ki primer kaznivega dejanja goljufije še preiskujejo in bodo na podlagi vseh ugotovljenih dejstev navedenega kaznivega dejanja podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.
Policija sicer v zadnjem obdobju obravnava večje število različnih spletnih goljufij, ki se začnejo s klici lažnih bankirjev oz. trgovcev s kriptovalutami, z lažno e-pošto v imenu bančnih ustanov ipd.
Oškodujejo vas preko programa za oddaljen dostop
"Goljufi kličejo na naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Oškodovancem običajno v polomljeni slovenščini zagotavljajo, da jih na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Zahtevani pogoj za izplačilo teh sredstev pa je namestitev programa za oddaljen dostop (Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat," pojasnjujejo policisti.
Nato storilci upravljajo z računalnikom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na računu.
Policisti opažajo, da postajajo spletni kriminalci čedalje bolj inovativni in jih je čedalje teže odkriti. "Sodobni spletni prevaranti bodo storili vse, da se dokopljejo do vašega denarja in/ali vaših bančnih podatkov, pri tem pa so se pripravljeni vživeti v najrazličnejše vloge."
Ob morebitnem oškodovanju policisti svetujejo, da zberete vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnete na najbližjo policijsko enoto in oškodovanje prijavite policiji. Prav tako o morebitni zlorabi nemudoma obvestite svojo banko.
Nevarne so tudi dezinformacije
Širjenje dezinformacij, ki so včasih prav tako nevarne kot poskusi prevare, pa nameravajo preprečiti na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) in Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), kjer s kampanjo "Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI" opozarjajo na nevarnosti in posledice dezinformacij. Poudarek kampanje je na ozaveščanju o pomembnosti deljenja zgolj preverjenih informacij in ozaveščanje o tem, kako prepoznati dezinformacije in tudi tako pomagati preprečiti njihovo širjenje.
Tako prepoznati dezinformacije
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Več o tem, kakšne dezinformacije se trenutno širijo po spletnih omrežjih, lahko preberete v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je objavljeno na GOV.SI.
V nesrečo vse, ki nasedejo na take klice, žene predvsem POŽRTNOST!!! Vsakdo menda ve, kje ima svoj denar, od katerega lahko pričakuje dobiček!?! Me take zgodbe prav nič ne ganejo, taki bedaki pa se mi niti malo ne smilijo.
Taki, ki še vedno nasedajo na te trike, so idioti na 100 kubikov ne na enega. Izgleda, da je opozarjanje na previdnost iz vseh možnih koncev še vedno zelo neuspešno.
Da poleg vsakodnevnih opozoril o takih, enakih goljufijah ponovno nasedeš, moraš pa biti idiot. In dokler bodo takšni obstajali, bodo goljufi lepo živeli.