Magna naj bi bila po poročanju Večera v sklepnih pogajanjih s srednje velikim kitajskim proizvajalcem električnih vozil, ki v Evropi še ni prisoten. Če bo odločitev pozitivna, bi lahko v občini Hoče - Slivnica znova oživeli načrti za drugo fazo tovarne, vredne več kot pol milijarde evrov.
Po zanesljivih informacijah Večera bi lahko bila odločitev o morebitni širitvi Magne v Sloveniji sprejeta kmalu. Gre za projekt, ki bi pomenil obuditev ambicioznih načrtov za proizvodnjo avtomobilov v Hočah oziroma Slivnici, kjer danes deluje le še močno okrnjena lakirnica.
Magna naj bi se dogovarjala z Boštjančičem, on to zanika
Večer je že junija lani razkril, da je prvi lobist Magne Europe Dieter Althaus zaprosil za sestanek na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Tema naj bi bila širitev tovarne Magne v občini Hoče - Slivnica in vprašanje carin.
Minister Boštjančič je marca letos ob odprtju Palomine investicije v proizvodnjo higienskega papirja dejal, da do srečanja še ni prišlo, novinarje pa preusmeril na gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana. Na dodatno vprašanje, zakaj do srečanja s predstavniki Magne še ni prišlo, ni odgovoril.
Uradno molčijo tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Na vprašanje, ali naj bi Magna sprožila postopke za širitev proizvodnje, niso odgovorili. Po neuradnih informacijah Večera naj bi ministrstvo podpisalo dogovor o nerazkrivanju informacij oziroma NDA, s katerim naj bi se zavezalo, da v tej fazi ne razkriva morebitnih aktivnosti, povezanih z Magno.
V zadnjih mesecih naj bi bilo več kontaktov, ki kažejo na prizadevanja Magne za ponovno vzpostavitev in širitev proizvodnje v Sloveniji. Oktobra lani se je na gospodarskem ministrstvu o položaju proizvodne lokacije Magne v Slivnici pogovarjal tudi David Adam, direktor Magne v Sloveniji. To je razvidno iz prijavljenih lobističnih stikov.
V Hočah naj bi izdelovali kitajske avtomobile
Po informacijah Večera je Magna v sklepnih pogajanjih s srednje velikim kitajskim proizvajalcem električnih vozil. Ta v Evropi še ni prisoten, zanimal pa naj bi se za vzpostavitev celotne proizvodnje avtomobilov na evropskih tleh. S tem bi se lahko izognil carinam na uvoz električnih vozil iz Kitajske v Evropsko unijo.
Slovenija naj bi bila za kitajske vlagatelje zanimiva tudi zato, ker je glasovala proti uvedbi carin na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v Evropsko unijo. Po navedbah Večera naj bi kitajski partner odločitev o skupni investiciji z Magno sprejel kmalu. V ožjem izboru naj bi ostali le še dve lokaciji: slovenska in španska.
Po navedbah Večera kitajski vlagatelji poleg finančne konstrukcije in drugih pogojev veliko pozornost namenjajo tudi politični naklonjenosti projektu. Čeprav naj bi pogajanja potekala s predstavniki odhajajoče vlade, naj bi imel projekt podporo tudi pri nastajajoči vladi.
Pri tem Večer izpostavlja Zdravka Počivalška, nekdanjega gospodarskega ministra v vladah Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, ki je bil velik zagovornik avtomobilske naložbe v Sloveniji in ima dobre stike z odločevalci v Magni. Po neuradnih informacijah naj bi si tudi kot predsednik gospodarsko-podjetniškega foruma SDS prizadeval za uresničitev napovedi o proizvodnji avtomobilov in več tisoč delovnih mestih v Slivnici.
Otvoritev lakirnice Magna
Velika proizvodnja
Če bi bila odločitev pozitivna, bi to pomenilo obuditev načrtov za tako imenovano drugo fazo Magne v Hočah oziroma Slivnici. Ta predvideva proizvodnjo do 100 tisoč vozil na leto. Pred leti so vrednost takšne investicije ocenjevali na več kot pol milijarde evrov.
Za celovito proizvodnjo avtomobilov bi bilo treba zgraditi karosernico, sestavljalnico vozil, testni poligon in stezo, logistične objekte ter železniški priključek. Skupaj z obstoječo lakirnico bi takšna širitev lahko pomenila vsaj tisoč novih delovnih mest. Ob tem bi Magna lahko znova kandidirala tudi za državne subvencije, ki se pri večjih tujih investicijah gibljejo okoli 13 odstotkov vrednosti naložbe.
Magna je za gradnjo lakirnice v Hočah in načrtovano zaposlitev okoli 400 delavcev že prejela 18,5 milijona evrov subvencij. Ker pogojev ni izpolnila in je zaustavila tekoče trakove, je morala junija 2023 denar skupaj z obrestmi vrniti v državni proračun. Skupaj je šlo za okoli 22 milijonov evrov.
Magna v Hočah
Danes v hoški lakirnici po končani proizvodnji prototipov za BMW dela še približno 32 ljudi. Nazadnje naj bi v Magni iskali kader za finance in kontroling.
Večer je vprašanja o pogovorih s kitajskim partnerjem naslovil tudi na Magno International. V podjetju govoric in ugibanj niso želeli komentirati, dodali pa so, da bodo javnost obvestili, ko bodo imeli kaj sporočiti.
Ob morebitni širitvi ostajajo odprta tudi nekatera infrastrukturna vprašanja. Po zaustavitvi proizvodnje v Sloveniji so namreč zastale aktivnosti pri urejanju nadomestnih zemljišč, kanalizacijske infrastrukture in železniške povezave. Nadomestna zemljišča Magna potrebuje zato, ker je investicija v Hočah in Slivnici posegla na kakovostna kmetijska zemljišča. Ta so predvidena v Kidričevem, vendar so v rokah več lastnikov, nekateri pa soglasij še niso dali.
Druga možnost bi bila, da država poišče alternativne rešitve. Prav tako še ni izpolnjena zaveza države o gradnji ustrezne kanalizacijske infrastrukture do občine Miklavž na Dravskem polju. Za prvo fazo oziroma lakirnico je bila obstoječa infrastruktura dovolj, ob širitvi proizvodnje pa bi bila nadgradnja, ocenjena na okoli dva milijona evrov, potrebna.
V načrtih ostaja tudi železniški tir iz Hoč. Magna se je v preteklosti zavezala, da bo nanj navezala industrijske tire v tovarni.
Kljub odprtim vprašanjem ima Magna pravnomočno okoljevarstveno soglasje za morebitno gradnjo druge faze. Ustavno sodišče je leta 2019 zavrnilo pobude za razveljavitev tako imenovanega lex Magna, posebnega zakona, ki je omogočil hitrejšo spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v Hočah. Magna bi tako lahko sprožila postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Tudi v Gradcu izdelujejo kitajske avtomobile
Magna medtem širi sodelovanje s kitajskimi proizvajalci avtomobilov tudi v Gradcu. Tam že izdelujejo modele kitajskega Xpenga, in sicer G6, G9 in P7, kmalu pa naj bi se jim pridružil še četrti model. Kurt Bachmaier, podpredsednik Magne za prodajo in marketing, je za Kronen Zeitung med obiskom sedeža Xpenga v Guangzhouu dejal, da sodelovanje poteka zelo dobro. Napovedal je tudi povečevanje števila zaposlenih v Gradcu, potem ko so tam lani in predlani skupno odpustili okoli 1200 ljudi.
Xpeng se vse bolj uveljavlja na evropskem trgu, kjer je lani prodal več kot 20 tisoč vozil. Nekateri njegovi modeli so že naprodaj tudi v Sloveniji. Poleg vozil Xpeng Magna v Gradcu proizvaja še dva modela za kitajski GAC ter Mercedesovo terensko vozilo razreda G.
Poslovanje Magne
Magna International je v preteklem letu ustvarila 42 milijard ameriških dolarjev prihodkov, kar je približno 35,4 milijarde evrov in nekoliko manj kot leto prej. Prilagojeni dobiček iz poslovanja se je povečal z 2,3 na 2,4 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa se je zmanjšal z 1,1 milijarde na 883 milijonov dolarjev.
Graška Magna je v preteklem poslovnem letu ustvarila 4,1 milijarde evrov prodaje in 127 milijonov evrov dobička. Izdelali so 70.900 avtomobilov, največ v zadnjem lanskem četrtletju, še večjo proizvodnjo pa so dosegli v prvem letošnjem četrtletju.
