Po spletu kroži lažna objava z nagrado igro, kjer podarjajo brezplačno Urbano. Gre za lažen profil, s katerim na Ljubljanskem potniškem prometu ne upravljajo, so poudarili.
V konkretnem primeru sicer ne gre za phishing krajo podatkov, ampak za prevaro s skrito naročnino (t. i. subscription trap), pojasnjujejo na SI-CERT. Več pojasnil o prevari s skrito naročnino najdete na tej povezavi.
"Ključen je drobni tisk, kjer se uporabnik strinja, da bo njegova kreditna kartica dvakrat mesečno bremenjena za 14 evrov, vendar Facebook objava zavaja, da gre za zgolj 2 evra. Naj še izpostavimo, da gre za lažen Facebook profil, ki zlorablja ime in podobo LPP, ustvarjen pa je bil včeraj, 26. septembra 2024," so nam pojasnili na SI-CERT.
Na LPP vse tiste, ki naletijo na tovrstno "nagradno igro", prosijo, naj ne posredujejo svojih podatkov.
Dezinformacije na spletu in poskusi prevar
Preko spleta se širi veliko lažnih novic, ljudje pa še vedno (pre)večkrat nasedejo prevarantom, ki prežijo nanje z namenom, da jim odvzamejo čim več denarja, jih zavedejo ...
Kako prebrisani so postali, smo prav danes poročali v članku Po tem klicu je Primorec ostal brez 1700 evrov, na spletni strani Varni na internetu pa lahko najdete še več tovrstnih primerov.
Širjenje dezinformacij, ki so včasih prav tako nevarne kot poskusi prevare, pa nameravajo preprečiti na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) in Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), kjer s kampanjo "Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI" opozarjajo na nevarnosti in posledice dezinformacij. Poudarek kampanje je na ozaveščanju o pomembnosti deljenja zgolj preverjenih informacij in ozaveščanje o tem, kako prepoznati dezinformacije in tudi tako pomagati preprečiti njihovo širjenje.
Tako prepoznati dezinformacije
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Več o tem, kakšne dezinformacije se trenutno širijo po spletnih omrežjih, lahko preberete v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je objavljeno na GOV.SI.
