Tik pred prazniki je Inšpektorat RS za naravne vire in prostor (IRSNVP) javnemu zavodu Dom na Krasu izdal odločbo, ki je razburila javnost. Z njo so jim prepovedali uporabo stanovanjske stavbe v Solkanu, kamor se je v preteklem letu preselilo šest posameznikov z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
Podoben epilog je v začetku letošnjega leta pričakovano doletel objekt v naselju Žigoni v občini Renče, kjer prav tako bivajo varovanci omenjenega javnega zavoda. Na inšpektoratu so nam razkrili, da je trenutno v zvezi z objekti Doma na Krasu skupno v teku sedem inšpekcijskih postopkov po uradni dolžnosti, pri čemer ti še niso zaključeni.
Kot je dejal, direktor Doma na Krasu Goran Blaško, so drugo odločbo pričakovali in jih ni presenetila. Po njegovih besedah gre za identično odločbo kot v primeru stanovanjske skupnosti v Solkanu – tudi v tem primeru gre torej za hišo, ki so jo nedavno obnovili s pomočjo evropskih sredstev in prilagodili za bivanje šestih ljudi, vendar njena raba po odločitvi gradbene inšpekcije ni v skladu z obstoječim gradbenim dovoljenjem.
Srž problema se skriva v oceni gradbenega inšpektorja, ki je v odločbi navedel, da raba objekta kot stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine ni skladna z njenim gradbenim dovoljenjem, ki določa stavbo kot enostanovanjsko. Ker je inšpektor odredil takojšnjo prepoved uporabe objekta po vročitvi odločbe, to v praksi za stanovalce pomeni, da bi se morali izseliti v roku 24 ur.
To je med nevladnimi organizacijami sprožilo veliko val nasprotovanja. Na odločbi sta se ostro odzvala tudi varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti, saj v stanovanjski skupnosti bivajo osebe s posebnimi potrebami.
Pred tem so osebe živele v glavni stavbi posebnega socialnovarstvenega zavoda Doma na Krasu – v Dutovljah. Kot so navedli na svoji spletni strani, tak pristop omogoča, da se življenja stanovalcev čim bolj približajo vsakdanjemu življenju v skupnosti in jih spodbudi k večji samostojnosti. Prav tako jim omogoča večjo vključenost v družbo in manjša občutek osamljenosti.
Pomisleke glede sprejete odločbe gradbenega inšpektorja območne enote Nova Gorica je v odzivu v istem dnevu podalo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac je v odzivu poudaril, da gre pri uporabnicah in uporabnikih, stanovalkah in stanovalcih v deinstitucionaliziranih bivalnih enotah za ljudi, ki za normalno življenje nujno potrebujejo podporo skupnosti in vključenost vanjo.
"Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin, njihovo zapiranje za zidove zavodov je nedopustno. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, ki so nam, ostalim, samoumevne. Osebno sem do odločitve inšpektorata zelo kritičen, saj vrti čas nazaj, ne morem pa se znebiti slabega občutka ob manevru civilnih iniciativ in lokalne politike. Najšibkejše med nami moramo predvsem ščititi," je prepričan.
Pritožbeni postopek je v teku
O pritožbah javnega zavoda bo odločil pritožbeni organ ministrstva za naravne vire in prostor. Na inšpektoratu smo preverili, kaj se bo zgodilo, če zavod ne izpolni odrejenih obveznosti iz te odločbe. Pojasnili so nam, da mora inšpektor v tem primeru uvesti postopek upravne izvršbe, "v katerem se zavezancu določi naknadni rok za izvršitev odrejenih obveznosti in obliko izvršbe, ki je lahko izvršba po drugih osebah ali s prisilitvijo, denimo v obliki denarne kazni".
Pozanimali smo se tudi, do katere meje je inšpektor pri svojih odločitvah samostojen in ali lahko njegovo odločitev prekličejo, če ugotovijo, da ni deloval v skladu s predpisi. Za Žurnal24 so razložili, da je po pravilih ravno zaradi morebitnih napak in nepravilnosti v inšpekcijskih odločbah uvedeno večstopenjsko odločanje. To vključuje pritožbo na drugostopenjski organ in tožbo na ustreznem sodišču.
Kaj sledi?
Le nekaj dni po prejeti odločbi je več kot sto posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic in socialnega dela, v podporo Doma na Krasu in stanovalcem v javnem pismu podalo poziv, naj stanovanjske skupnosti kljub odločbi inšpektorata v objektu ostanejo. Državni vrh so opozorili, da je takšna odločitev pravno nevzdržna, saj nesorazmerno posega v človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki jo zagotavlja 36. člen ustave RS.
"Zgolj klasifikacija, ki nima vsebinske utemeljitve v ogroženosti stanovalcev, okoliških prebivalcev ali naravnega okolja, ne more biti podlaga za tako drastičen poseg v eno najbolj temeljnih človekovih pravic, zlasti tudi zato, ker pravna praksa v zvezi s klasifikacijo stavb, ki so namenjene uporabi za bivanje v stanovanjskih skupnosti, ni enotna: klasifikacija v inšpekcijski odločbi se razlikuje od mnenja pristojnega direktorat za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor, ki stoji na stališču, da je klasifikacija objekta kot enostanovanjske stavbe ustrezna," so med drugim zapisali.
Na vlado so v pozivu prav tako apelirali, naj razveljavi odločbo ter popravi sistemske pomanjkljivosti na tem področju. Po državi namreč okoli tisoč ljudi živi v podobnih stanovanjskih skupnostih, za katere je prav tako mogoče, da inšpektor ugotovi neskladno uporabo. Po njihovem mnenju je selitev ljudi z oviranostjo iz institucij v skupnost korak k spoštovanju njihovih človekovih pravic, saj se lahko po dolgih letih sami odločajo o tem, kje in kako bodo živeli.
Celotno javno pismo si lahko preberete TUKAJ.
Podpisniki javnega pisma so opozorili, da do takšnih situacij prihaja, ker država za projekt deinstitucionalizacije – k čemer jo zavezuje konvencija o pravicah invalidov – ni pripravila primernega zakonskega okvira. Z žalostjo opažajo, da je odločba inšpektorata jasen pokazatelj tega, da država do zdaj ni zares poskrbela, da bi lahko vsi ljudje z oviranostjo živeli v skupnosti, posledično še vedno več kot 4000 ljudi živeti v velikih institucijah. "Tiste, ki pa živijo v stanovanjskih skupinah ali samostojnih stanovanjih – teh je okoli 1000, pa lahko očitno čez noč deložirajo iz njihovega doma," so še zapisali.
dezurni@styria-media.si
