V nadaljevanju preberite:
- Suzana Kužnik, višja svetovalka v podjetju Forvis Mazars IT, opozarja na previdnost pri objavah, pri javnem Wi-Fi in zaščiti naprav.
- Kužnik poudarja, da se kibernetski napad lahko zgodi vsakomur, zato ne smemo slepo zaupati oglasom, povezavam in neznancem.
- Med težavami podjetij izpostavlja zastarele sisteme, pri čemer sta za dobro zaščito pomembna tako človek kot tehnologija.
Informacijska oziroma kibernetska varnost je področje, ki zaradi porasta uporabe umetne inteligence in vse večje pogostosti kibernetskih napadov, zahteva veliko pozornosti in tudi strokovno usposobljen kader. Kako raznolike so lahko poti do poklica na tem področju, mladim v okviru kampanje "Slovenija potrebuje cyber strokovnjake" predstavljajo tudi strokovnjaki iz prakse. Med njimi je Suzana Kužnik, višja svetovalka v podjetju Forvis Mazars IT, ki je mladim predstavila, kaj točno pomeni biti strokovnjakinja za informacijsko varnost. Čeprav trenutno skrbi za varnost podatkov in sistemov pri strankah, pa je bila njena prvotna karierna želja medicina.
"Če želimo razumeti informacijsko varnost, si jo lahko predstavljamo kot stolpnico. Pri fizični varnosti je vse precej oprijemljivo: vidimo vrata, ključavnice in druge varnostne mehanizme. Vhodna vrata imajo na primer ključ, ki ga uporabljajo vsi stanovalci, vsak posameznik pa ima za svoje stanovanje svoj ključ," je pojasnila Kužnik.
Pri informacijski varnosti je načelo precej podobno, le da vsega ne moremo prijeti oziroma videti. Ker varnostnih mehanizmov ne vidimo, si pogosto težje predstavljamo, kako delujejo, zaradi česar se lahko stvari zdijo bolj zapletene.
Previdno tudi na družbenih omrežjih
Varnost je pomembna tudi pri objavljanju fotografij na družbenih omrežjih. Strokovnjakinja meni, da se starši pogosto ne zavedajo vseh posledic objav njihovih otrok. Opozorila je, da starši z objavo otrokove fotografije ustvarjajo njegovo digitalno identiteto in digitalno sled, še preden se sam lahko odloči, kaj želi deliti na spletu. Prepričana je, da ta sled lahko pozneje vpliva tudi na njegovo zasebnost, varnost in celo na življenje, ko bo kot odrasel iskal zaposlitev.
Z objavo fotografije na spletu oziroma na družbenih omrežjih lahko nehote razkrijemo veliko več, kot se zavedamo. Iz ozadja fotografije, značilnosti okolice ali drugih podrobnosti je mogoče celo ugotoviti, kje je bila posneta. Kužnik je tako izpostavila primere ljudi na družbenih omrežjih, ki so na podlagi fotografije ugotavljali, kje se posameznik nahaja, tudi v katerem specifičnem parku ali na kateri lokaciji je bil slikan. Ravno zato svetuje previdnost predvsem pri objavah z dopusta ter zatrjuje, da je z objavo fotografij bolje počakati do vrnitve domov.
Brezplačni Wi-Fi ni vedno varen
Opozorila pa je, da pogosto pozabljamo še na eno perečo problematiko, s katero se soočamo v tujini: brezplačni javni Wi-Fi. "V času dopustov jih radi izkoristimo, zato da ne porabljamo svojih kvot za prenos podatkov. Treba pa se je zavedati, da ne vemo, kdo upravlja ta Wi-Fi, kako ga upravljajo in ali kdorkoli spremlja promet, ki se tam dogaja. Uporaba družbenih omrežij je še sprejemljiva, uporaba bančnih aplikacij ali opravljanje službenih obveznosti pa nikakor," je povedala Kužnik.
Pojasnila je, da se posameznik le stežka prepriča, ali je javni Wi-Fi pravzaprav varen. Namesto tega priporoča, da se uporabnik poveže preko VPN, ki je "kakor varen predor, zaradi česar je komunikaciji težje prisluškovati".
Ob tem posameznikom tudi svetuje, da pred odhodom na dopust telefon povežejo z računalnikom, da ga lahko v primeru kraje ali izgube preko računalnika zaklenejo in zavarujejo.
Čeprav se marsikomu zdi, da je telefon, zaščiten s kodo za odklepanje, popolnoma varen tudi v primeru kraje, strokovnjakinja trdi, da to ne drži. "Če imaš samo kodo za vpis, to nikakor ni dovolj," je poudarila Kužnik. Za vse, kar je uporabniku pomembno ali zaupno – od fotografij do elektronske pošte – zato priporoča dodatno zaščito. Eden od minimalnih standardov je danes tako večfaktorska avtentikacija, s katero se uporabniki vse pogosteje srečujejo tudi v zasebnem življenju.
Pri pravi zaščiti telefona se je osredotočila najprej na način odklepanja zaslona. "Če imaš samo štiri številke, to ni dobra zaščita." Poudarila je tudi, da je pomembno imeti službene in zasebne vsebine ločene ter da imajo najpomembnejše datoteke dodatno zaščito.
En ključ nikoli ne odpira vseh vrat
Posebna težava pa ostajajo prav gesla, je še opozorila. Uporaba istega gesla za na primer družbena omrežja, zasebni in službeni elektronski predal namreč pomeni, da lahko ob njegovi kraji napadalec dostopa do več računov. "Več stanovanj nima istega ključa, kajne?" je ponazorila, "če nekdo ukrade en ključ, lahko odklene samo ena vrata, ne pa celotno stavbo. Enako bi moralo veljati tudi za gesla".
Kot rešitev predlaga, da si uporabniki ustvarijo geselne zveze, ki si jih lahko zlahka zapomnijo, nato pa jih prilagodijo z velikimi črkami, številkami in posebnimi znaki. Tako dobijo zapleteno geslo, ki pa si ga hkrati lahko lažje zapomnijo.
Med najpogostejšimi zmotami, s katerimi se strokovnjakinja srečuje pri svojem delu, je prepričanje, da se napad posamezniku nikakor ne more zgoditi. A kibernetski napad še zdaleč ne pomeni nujno kraje podatkov ali denarja. Kot primer je navedla letošnji napad na plačilni sistem Plitviških jezer, zaradi katerih je bilo možno le plačevanje z gotovino. "Ni nujno, da vsak napad pomeni krajo. Včasih je to zgolj način 'nagajanja' oziroma preizkušnje njihovih sposobnosti. Verjamem, da je bil takrat pri njih velik upad prometa, saj smo konec koncev ljudje navajeni plačevati s kreditno kartico," je povedala.
"Vsakemu se lahko zgodi, da postane tarča kibernetskega napada. Lahko, da se nam je že, pa sploh ne vemo," opozarja. Prav zato je nevarno tudi prepričanje, da smo varni samo zato, ker se nam doslej še ni zgodilo nič neprijetnega.
Posebno past predstavljajo tudi oglasi na spletu. Napadalci lahko izkoristijo podatke o tem, kaj uporabnika zanima oziroma kje je, in mu prikažejo oglase, ki delujejo povsem legitimno. "Ti oglasi pa niso vedno pravi oziroma za njimi ne stoji vedno pravna oseba, ampak napadalci, ki te na tak način k sebi potegnejo in te potem pretentajo," opozarja.
Zato svetuje predvsem previdnost pri oglasih, povezavah in ljudeh, ki od uporabnika zahtevajo podatke ali dostop. "Toliko zaupamo oziroma sploh starejše generacije zelo zaupajo vsemu, kar piše na internetu," pravi, pri čemer poudarja, da je treba tudi na spletu uporabljati enako mero nezaupanja, kot bi jo uporabili v fizičnem svetu.
Zastareli sistemi največja težava podjetij
Ko gre za kibernetsko varnost podjetij, se med najpogostejšimi pomanjkljivostmi po besedah strokovnjakinje pojavljajo zastareli sistemi. Težava je še toliko večja, ker se tehnologija razvija izjemno hitro, podjetja pa vsem spremembam ne morejo vedno slediti.
Če podjetje sistema ne more zamenjati, mora zato okoli njega vzpostaviti dodatne varnostne ukrepe. "Enako je, kot je bilo pri starih hišah, ki jih niso mogli obnoviti. Ker je bila zamenjava oken prevelik strošek, so na primer za dodatno zaščito na okna dodali rešetke. Enako je pri informacijskih sistemih," je primerjala.
Človek ni nujno najšibkejši člen
Zanimiv je tudi njen pogled na pogosto ponavljano trditev, da je človek najšibkejši člen kibernetske varnosti. S tem se namreč ne strinja povsem.
"Človek in tehnologija, vsak nosi en del," pravi. Če zaposleni na primer nasede phishingu in napadalcu omogoči vstop v sistem, lahko dobro zasnovana tehnologija z ustreznimi varnostnimi mehanizmi napad še vedno prepreči ali vsaj omili njegove posledice. Po drugi strani lahko tudi dobro izobražen in previden zaposleni prepreči napad, še preden pride do tehnoloških zaščit.
"Če imaš ustrezno tehnologijo v ozadju, vpeljane različne nivoje varovanja in si premišljeno ocenil tveganja, bo verjetnost, da bo napad neuspešen bistveno večja," je pojasnila. Po njenem mnenju zato ni mogoče odgovornosti za varnost preprosto pripisati zgolj človeku. "Tehnologija in človek gresta z roko v roki, ni pomembno samo eno ali drugo."
Prav zato so pomembne tudi investicije podjetij v kibernetsko varnost. Če človek naredi napako, mora biti tehnologija tista dodatna varnostna mreža, ki lahko prepreči najhujše posledice.
Dobra praksa podjetij, ki jo lahko posamezniki prenesejo tudi v zasebno življenje, so po njenih besedah predvsem izobraževanja o kibernetski varnosti. Ta so sicer za podjetja vse pomembnejša tudi zaradi zakonodaje, vendar znanje, ki ga zaposleni pridobijo na delovnem mestu, lahko uporabijo tudi doma.
"Izobraževanja, ki jih imajo organizacije za svoje zaposlene, so narejena na takšni splošni ravni, da ti bodo pomagala tudi v zasebnem življenju," pravi. "Ni vezano samo na to, da boš to upošteval v službi."
Nova pravila bodo občutili tudi uporabniki
Na področju kibernetske varnosti se zaostrujejo tudi evropska pravila, kar bo za podjetja pomenilo dodatne obveznosti. Vendar bodo posledice za posameznike odvisne predvsem od tega, kako dobro je bilo podjetje na področju varnosti urejeno že doslej.
Posamezniki bodo spremembe najverjetneje najbolj opazili pri uporabi različnih spletnih storitev in aplikacij, kjer bo zaradi novih zahtev vse več dodatnih varnostnih korakov, med drugim večfaktorska avtentikacija. Finančni učinek novih pravil za potrošnike pa je po njeni oceni precej težje napovedati.
Poklic želijo približati mladim
Suzana Kužnik je skupaj z Andrejo Markun iz Telekoma Slovenije sodelovala pri prvi pilotni izvedbi obiska na OŠ Milana Šuštaršiča v okviru kampanje "Slovenija potrebuje cyber strokovnjake", ki poteka pod sloganom "Varuj sedanjost in prihodnost – postani cyber strokovnjak«" Pri prvih obiskih šol so s svojimi predstavniki sodelovali Telekom Slovenije, Forvis Mazars IT, Smart Com in društvo Women4Cyber Slovenia, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana pa je pomembno prispeval k povezovanju s šolami.
Kampanjo koordinirata Sekcija za kibernetsko varnost v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije ter stičišče CyberHub Slovenija, pri njenem razvoju sodelujejo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, društvo Women4Cyber Slovenia, društvo DragonSec SI in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost. Kampanjo aktivno soustvarjajo tudi člani Sekcije za kibernetsko varnost pri Združenju za informatiko in telekomunikacije ter druga sodelujoča podjetja in organizacije. S povezovanjem šol, podjetij in strokovnih organizacij želijo mladim približati različne poklicne poti v kibernetski varnosti in jim področje predstaviti skozi konkretne izkušnje iz prakse.
"Prvi obiski so pokazali, kako pomemben je neposreden stik mladih s strokovnjaki iz prakse in njihovimi konkretnimi kariernimi zgodbami. Zato želimo jeseni kampanjo razširiti predvsem na srednje šole in gimnazije ter vanjo vključiti še več podjetij in strokovnjakov. Mladim želimo pokazati, da kibernetska varnost ni en sam poklic ali ena sama študijska pot, ampak zelo široko področje z različnimi možnostmi," pojasnjuje Urša Mlekuš iz Združenja za informatiko in telekomunikacije.
