Agencija za okolje je zbrala najpogostejša vprašanja, povezana z radarskim merjenjem padavin, in nanje odgovorila.
Eno najpogostejših vprašanj je, zakaj radarska slika zamuja eno uro. "V glavi radarskih slik je zapisan čas, ko se je radarska meritev začela. Sama meritev in njena naknadna obdelava trajata približno 10 minut. Po tem času je radarska slika dostopna na javnem spletu. Čas, zapisan v glavi slike, pa ni uradni čas v Sloveniji, ampak je tako imenovani Universal Time Coordinated," pojasnjujejo na agenciji.
Med pogostejšimi vprašanji je tudi vprašanje, zakaj na radarju kaže, da dežuje, dežja pa ni. Na agenciji pojasnjujejo, da meri radar padavine na več različnih višinah, računalnik pa nato iz vseh izmerkov izbere največjega, ki se prikaže na radarski sliki. "Kadar je zrak v spodnjih plasteh zelo suh, padavine izhlapijo, preden dosežejo tla. Včasih se pa tudi zgodi, da padavine zaradi močnega zgornika (dvigajočega se vetra) ne morejo izpasti. To se dogaja v sprednjih delih nevihtnih oblakov," razložijo.
Situacija pa je lahko tudi obrnjena. Zunaj pada dež, na radarju pa ni prikazan. "Zaradi ukrivljenosti Zemlje je radarski snop pri velikih razdaljah že precej dvignjen nad tlemi. Pri 200 kilometrih, na primer, je spodnji del snopa dvignjen že za 2 do 3 kilometre. Če so padavinski oblaki nizki, jih radar zato ne zazna. To se rado dogaja zlasti pozimi, ko so skoraj vsi padavinski oblaki nizki," položaj, v kateri se to zgodi opišejo na ARSO.
Velikost radarske slike je takšna, da lahko v aktualnem izrezu prikažejo neurja s točo vsaj kakšno uro prej, kot prestopijo mejo. "Okolica naj ne bi bila prevelika, ker se potem informacija nad Slovenijo v njej izgubi," pojasnjujejo, zakaj slika ni večja.
