Voditelji članic zveze Nato so danes na vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, so sporočili z Nata. Obenem so potrdili zavezanost kolektivni obrambi, ki jo predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe, zavezali pa so se tudi nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji.
V izjavi Nata piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP in tako zagotovile izpolnjevanje "individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s 3. členom washingtonske pogodbe".
Od dogovorjenih petih odstotkov BDP bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti namenile 3,5 odstotka letno, za kar bodo morale tudi predložiti letne načrte. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.
Voditelji menijo, da so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami. Pri tem so izpostavili "dolgoročno grožnjo, ki jo za evroatlantsko varnost predstavlja Rusija, in vztrajno grožnjo terorizma". Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029.
Obenem so voditelji ponovili svojo zavezanost kolektivni obrambi. "Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v 5. členu washingtonske pogodbe - da je napad na enega napad na vse," piše v dokumentu. Ta zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. "To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja," je poudaril.
Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.
Slovenski premier "oklestil" številke
Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob.
"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.
Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.
Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.
Ena od varovalk je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.
"Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno," je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.
