Nekateri pravijo, da otroci pred drugo triado osnovne šole ne bi smeli imeti pametne naprave, kot so tablice ali mobilni telefoni. Je to sploh izvedljivo, glede na to, da starši, hočeš nočeš, uporabljajo te iste naprave, kar otroci vidijo?
Otroci se danes rodijo v svet pametnih naprav in te jim zelo hitro postanejo povsem normalen del njihovega vsakdana. Kakšen bo njihov odnos do naprav, pa je odvisno od otrokovih odraslih: otrok opazuje in se uči od njih v vsakem trenutku.
Pametne naprave so izjemno privlačen pripomoček, zato so otroci nanj še toliko bolj pozorni; naše aktivnosti z njimi opazijo tudi, ko mislimo, da so zaposleni z drugo dejavnostjo. Zato je zelo pomembno, da razmislimo o svojem odnosu do sodobnih tehnologij takrat, ko se otrok rodi.
Z ustreznim pristopom, ga bomo premišljeno in varno vodili preko prvih izkušenj s tehnologijami in mu omogočili, da se postopno razvije v kritičnega uporabnika.
Uporaba tablic in pametnih telefonov se načeloma v predšolskem obdobju odsvetuje. Če se odločimo, da bomo predšolskemu otroku dovolili rabo pametne naprave, na kaj moramo paziti?
Strokovnjaki si niso enotni, kdaj je pravi čas, da otroku dovolimo uporabljati tablico. Moje mnenje je: ko otrok pokaže zanimanje.
Današnji otroci bodo mimogrede zrasli v medijsko iznajdljive otroke in dobro je, če se to zgodi ob nas, v našem spremstvu. Ko otroku ponudimo tablico z aplikacijami, se moramo zavedati, da so aplikacije za otroke pravzaprav digitalne igrače. Zato zanje velja enako, kot pri nakupu igrač: izbrati moramo varne aplikacije, ki ustrezajo otrokovemu razvoju oz. starosti, premisliti, kaj bo otrok lahko z njimi počel, katere spretnosti in veščine bo ob uporabi razvijal, ali se skladajo z našimi vrednotami.
Pomembno je, da takoj določimo pravila: kdaj lahko igra, koliko časa in kdo ga bo ob tem spremljal. Igranje igric naj v predšolskem obdobju poteka kot skupna, prijetna dejavnost otroka in odraslega. Na ta način bomo z otrokom zgradili odnos, v katerem bo prostor za pogovor o sodobnih tehnologijah in to nam bo v pomoč kasneje, ko bo otrok postajal vedno bolj zahteven uporabnik.
Ali je kakšna prednost pravilne rabe tablic v predšolskem obdobju?
Premišljeno izbrane aplikacije zagotovo lahko otroka spodbujajo pri razvijanju določenih spretnosti in veščin, urijo miselni in socialni razvoj. Ponavljanje besed, barvanje, risanje, iskanje parov, gradnja kock in sestavljanje zgodb - vse to so lahko zabavne in poučne aktivnosti s tablico.
Pomembno pa je, da ne pozabimo: otrok se v tem obdobju največ nauči iz fizičnih izkušenj, barvanja s pravimi barvicami in sestavljanja kock, ki jih prime v roke. Poskrbeti moramo, da ima tovrstnih izkušenj neprimerno več kot digitalnih.
Kaj je treba otrokom v predšolskem obdobju razložiti glede rabe tovrstnih pripomočkov?
Pogovori o pametnih napravah so priporočljivi od prvih srečanj z njimi: od preprostih pravil o uporabi, do tega, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj in kako jih uporabljamo mi.
Naš zgled je najmočnejši in iz njega bo otrok gradil svoj odnos do sodobnih tehnologij. Prav je, da se z otrokom pogovarjamo tudi o varni uporabi in da mu od vsega začetka jasno razlagamo, zakaj je pomembno, da aplikacije izbiramo glede na njegovo starost in s tem sposobnost razumevanja in učinkovite uporabe.
Zdi se, da imamo na eni strani tiste, ki so proti rabi tablic v predšolskem obdobju in tudi kasneje v prvem obdobju osnovne šole, in na drugi tiste, ki temu ne nasprotujejo. Ali obstaja srednja pot? Bi morali starši, ki rabo dovolijo, imeti zaradi tega slabo vest?
Ne, tako kot je naj nimajo tisti, ki se odločijo, da otroci tablic ne bodo uporabljali. Odločitve, ki so narejene s premislekom in izhajajo iz našega polnega zavedanja, kako želimo v tem svetu vzgajati svojega otroka, so edine prave.
Ali imate podatke, koliko šol v prvi triadi uporablja tablice v okviru pouka? Kakšno je vaše mnenje glede tovrstne rabe tabličnih računalnikov?
Žal teh podatkov nimam, vem le za posamezne primere uporabe tablice, ki so bolj povezani z notranjo motivacijo posameznih učiteljev, kot pa s predpisanimi učnimi načrti. V takšnem primeru je zame podobno, kot raziskovanje sodobnih tehnologij s starši: vešči učitelji otrokom odpirajo vrata v svet sodobnih medijev in jih na tej poti skrbno spremljajo.
Kakšna pravila naj starši postavijo glede rabe pametnih naprav?
Predlagam družinske posvete, na katerih se postavljajo pravila in na katerih ima otrok možnost protestirati in vprašati za razlago določenih pravil. Tako pravila niso več sama sebi namen, pač pa prinašajo otroku širše znanje o pametnih napravah, o našem odnosu do njih in konec koncev naši skrbi za zdrav otrokov razvoj, tudi digitalni.
Otrok mora vedeti, kdaj in koliko lahko napravo uporablja, kaj lahko z njo počne, kako je z varnostjo in bontonom ob uporabi in kaj je v primeru, če se naprava poškoduje ali izgubi. Nekateri starši se odločijo, da naprave ne podarijo, pač pa dajo na uporabo. Tako ima otrok do nje drugačen odnos, kot če bi bila njegova last.
Nekje sem prebrala zapis neke mamice, da so pametne naprave v majhnih zaprtih prostorih, kjer je treba biti pri miru, zakon. Ob tem je dodala, da 90 odstotkov odraslih počne isto, zakaj otroci ne bi smeli. Kako vi gledate na to?
Res je, da včasih osupneš, ko stopiš v restavracijo in vidiš otroke, ki mirno sedijo za mizo. Ker imajo prste in oči prilepljene na zaslon. To staršem res omogoča, da lahko v miru pojejo obrok, vendar je ta meč dvorezen: gremo ven na kosilo zato, da bi v miru jedli in bili sami s sabo in svojimi mislimi oz. pametno napravo ali zato, da se družimo, da si po napornih dnevih, ko smo večji del dneva vsak na svojem koncu, povemo, kaj smo počeli in kako smo se ob tem imeli? Na to si mora odgovoriti vsak sam. Če je bistvo naših vezi odnos, ga bomo vsak na svoji napravi težko gradili in negovali.
Podatki raziskave Ofcom, izvedene med britanskimi otroki, navaja, da se število otrok med petim in petnajstim letom, ki imajo telefon, giba okoli 40 odstotkov. Kdaj je primeren čas, da otrok dobi telefon? Koliko nadzora morajo starši imeti nad rabo telefona?
O primernem času za telefon morajo presoditi predvsem starši, ki otroka poznajo in se skupaj z njim dogovorijo o njegovi uporabi. Ko je otrok tako velik, da samostojno obiskuje dejavnosti po šoli ali pa je vsakodnevna logistika s telefonom malce lažja - to sta najpogostejša trenutka, ko se starši odločijo, da otrok dobi svoj telefon.
Za otroka je to velika reč, nekakšna zrelostna meja, zato je to dobro izkoristiti za pogovor o odgovornosti, ki jo telefon prinese. Kot na vseh področjih: niso samo pravice, so tudi dolžnosti in o vsem skupaj se je treba veliko pogovarjati.
Kaj morajo starši storiti, preden otroku dajo v roke kakšno takšno napravo?
O pravilih rabe pametnih naprav. Nov telefon je znak za nov družinski posvet, na katerem se dogovorimo o vseh vidikih uporabe. Tudi o tem, da želimo, da se nam vedno javi.
Na katerih področjih imajo starši največji manko glede rabe tablic in mobilnih telefonov?
Odrasli se pogosto premalo zavedamo vseh nevarnosti, ki so na spletu in jim je otrok, ki ni ustrezno poučen, zlahka izpostavljen. Rada uporabljam prispodobo: živimo v času, ko otroka samega ne pustimo čez cesto, po spletu, ki je velik, temen gozd, pa lahko hodi povsem sam.
Starši, ki so zelo aktivni na socialnih omrežjih, velikokrat ne razmišljajo, kaj vse lahko s sabo prinese objavljanje fotografij otrok na spletu. Pa ne mislim s tem kakšnih res ekstremnih primerov - morda kdaj kasneje otroku preprosto ne bo všeč, da nekje po spletu kroži njegova fotografija v plenicah.
Kdaj in kako naj se starši začnejo izobraževati?
O teh temah se vedno več piše, starši lahko berejo tako strokovne, kot zelo poljudne članke. Tudi šole za starše pogosto ponujajo predavanja na to temo. Morda pa lahko kakšen starš, ki ima več strokovnega ali tehničnega znanja in izkušenj o tej temi, govori o njej na roditeljskem sestanku. Karkoli naredimo v to smer, je veliko več, kot da popolnoma nekritično dovolimo otroku uporabo vseh zaslonov, ki jih doma imamo.
Čas je težko zavrteti nazaj, kar pomeni, da tovrstne tehnologije ne bomo mogli odstraniti iz naših življenje. Kako naj se temu prilagodimo?
Seveda je ne bomo mogli odstraniti in zakaj bi tudi jo - v marsičem nam pomaga in olajša vsakodnevne aktivnosti. Otroci rastejo v ta svet in njihova medijska iznajdljivost bo tako samoumevna, kot je nam bilo pisanje z roko. Na nas pa je, da smo otrokom zgled in da jim ponudimo čim bolj raznolike dejavnosti, dobre medosebne odnose in krepimo njihovo samopodobo. Vse to so temelji zdravega odnosa tudi do novih tehnologij.
barbara.perko@zurnal24.si
men starši niso dajal stvari sam zato ker so jih imel drugi pa sm se tega navadu pa je blo.
ja in kaj a zdej mu boš vsako reč kupoval k jo imajo drugi al kaj? dej ne zaj....
@zkvazdjkrregistracijozahtevategrrrrrrfakoffff: "...ampak pametni telefon je pa bolj igračka kot nuja."Ati, skoraj vsi ga že imajo v razredu, zakaj ga jaz ne morem imet? Uaaaaaaaaslip, hlip, hlip....pa prjatlca Tanaja ga že ima, jaz pa ne.....(malo si za časom, se mi zdi)