Selitev. Bernarda Lenar z Bleda se je pred dvema letoma v iskanju notranjega miru preselila na majhen otok v Indoneziji. Zdaj tam postavlja manjše letovišče.
Zbrala pogum
Bernarda je arhipelag med Avstralijo in jugovzhodno Azijo prvič obiskala leta 2004 in tam med drugim spoznala svojega moža Madeja. "On je glavni razlog, zakaj Indonezija," pravi, prepričala pa sta jo tudi drugačen ritem in način življenja. "Ko sem se leta 2005 vrnila na Gili Meno, sem že potihoma hrepenela po tem, da bi živela tu, pa se zaradi različnih dejavnikov ni izšlo. Odločilno je bilo leto 2010, ko sem zbrala pogum, in danes sem tukaj – srečna, da sem se tako odločila," piše iz Indonezije.
Plava ob sončnem vzhodu
Bernarda pravi, da je razlika v načinu življenja velika. "Manj stresno je. Tukaj ure ni. Ljudje se ne obremenjujejo s časom. Vse poteka počasneje.
Očarana sem nad prijaznostjo in skromnostjo indonezijskih ljudi pa tudi nad naravo – neskončnimi riževimi polji in neštetimi kokosovimi palmami," našteva. Veseli jo, da ima kljub zasedenosti s projektom še vedno čas za plavanja ob sončnem vzhodu, meditacijo in opazovanje sončnih zahodov.
Na pol poti
V Sloveniji je Berni, kot jo kličejo prijatelji, delala v turizmu in gostinstvu. V tem poslu bo ostala tudi v Indoneziji, vendar bo sama svoj gospodar, zatrjuje. "Z možem Madejem gradiva manjše letovišče," pravi in razkriva, da je približno na polovici poti. Snuje bungalove ter restavracijo s tečaji kuhanja in masažami. "Najine sanje se počasi uresničujejo. Dva bungalova že oddajava," še pravi, a kot dodaja, načrti finančno in zaradi birokratskih ovir niso uresničljivi čez noč.