Da bi nadaljevali z zaustavitvijo trenda naraščanja debelosti pri slovenskih otrocih in mladostnikih, je ministrstvo za zdravje na podlagi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naložilo televizijam, naj omejijo oglaševanje nezdravih živil otrokom. A kot kaže raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, se je korak v pozitivno smer zgodil le na nacionalni televiziji, na komercialnih televizijah pa je oglasov z nezdravimi živili, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščobe, celo še več.
Le rahli premiki na bolje ...
Ob primerjavi analize oglasov pred in po uvedbi smernic in samoregulativnih pravil februarja letos so na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da je frekvenca oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom na komercialnih televizijah večja kot na javni televiziji. Oglasna sporočila - pred in po uvedbi samoregulativnih pravil - so spremljali 14 dni, in sicer na sedmih televizijskih programih: nacionalni TV SLO 1 in TV SLO 2 ter na komercialnih programih Kanal A, POP TV, Planet TV, OTO in Minimax.
Le na TV Slovenija pa so po uvedbi smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov - še posebej pred, med in po otroškem programu -, medtem ko je to na komercialnih TV programih manj opazno oziroma ni bilo mogoče opaziti premika v pozitivno smer. RTV je sicer sama sebi zastavila najostrejše cilje.
Minimax je pravila popolna ignoriral. Na POP TV so v skladu s svojo zavezo predvajali vizualno priporočilo o ravnoteženi prehrani, na Kanalu A pa kljub zavezi opozorila raziskovalci niso zaznali nikoli.
Kazni za neupoštevanja smernic ni, previdene so le ob neuvedbi samoregulacijskih pravil.
Premastno, preslano in presladko! Tudi pri kruhu
Celotna raziskava sicer obsega daljše časovno obdobje, kot ga določajo pravila zdravstvenega ministrstva, saj - kot navaja Zveza potrošnikov Slovenije - raziskave kažejo, da otroci niso pred televizijo le v času otroškega programa, zato so v raziskavo vključili časovni razpon med 6. in 21. uro.
Pred uvedbo smernic je bilo med 70 analiziranimi prehranskimi izdelki kar 52 (75 odstotkov) takih, ki jih glede na smernice Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne bi smeli oglaševati. Po uveljavitvi smernic se je delež oglasov za živila z manj ugodno prehransko sestavo nekoliko zmanjšal, in sicer je bilo med 83 oglasi 57 (68 odstotkov) takih, ki jih glede na smernice ne bi smeli oglaševati.
Med petnajstimi najbolj oglaševanimi izdelki so tako zaznali največ "čokoladnih" izdelkov, med katerimi jih le nekaj ne sodi v proizvodni program Ferrera. Med mlečnimi izdelki so najpogosteje oglaševani (pre)sladki oziroma (pre)mastni izdelki (Monte mlečni desert, LM MU sirni in mlečni namaz). Med žitnimi izdelki pa je večina takih, kjer pogled na sestavine razkrije, da tudi te vrste kruha ne ustrezajo vedno smernicam. Z izjemo dveh (babičin kruh in ajdov kruh z orehi) so pri vseh zaznali veliko vsebnost soli, v OLZ mlečnem kruhu pa veliko vsebnost sladkorja.
Kako naprej? Prepoved oglasov?
"Domet te zakonodajne rešitve je relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času športnih, razvedrilnih družinskih in drugih TV programov oz. oglaševanja v drugih medijih in na družabnih omrežjih, vendar pa je korak v smer ureditve tega perečega področja," sicer ugotavljajo še pri Zvezi potrošnikov Slovenije, a izpostavljajo, da so sicer smernice zagotovo pomemben korak k ureditvi, pri čemer Slovenija orje ledino kot trenutno edina, ki je uvedla profiliranje živil za te namene. Po podatkih WHO EU region pa so še štiri države članice uvedle pilotsko raziskavo o uporabi WHO smernic za profiliranje.
Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, nam na vprašanja, ali se bodo po rezultatih omenjene raziskave odločili za zaostritev zakonodaje in za katere navija zdravstvena stroka, niso odgovorili ...
So pa v danes objavljenem sporočilu za javnost objavljenem na spletni strani ZPS navedli, da so slabše izbire v prehrani otrok še vedno pogoste in zato bodo letos s stripovsko zgodbo na periodnem sistemu skušali približati osnovnošolcem sporočilo o tem, kako brati deklaracije in na podlagi informacij izbrati primernejše živilo.
Vse TV hiše živijo iz reklam, njih ne moti sladkor, sol ali maščobe.Naloga staršev in šole je da otroka poučijo kaj in kako, Sicer pa tudi filmi polni nasilja niso ravno poučni ne koristni za razvoj otroka, pa se jih… ...prikaži več le malo odvrti v poznih večernih urah, kaj pa se dogaja v glavah mladih pa je lahko še bolj usodno kot slan čips ali hamburgerji
Kakšna traparija pa je to? Kdo je kriv, da je izdelek tak, kot je, da je izdelek škodljiv otrokom in še komu? Oglaševalec, uvoznik, proizvajalec? KDO?
Če bi otroci bili več zunaj namesto pred televizijo, zdaj ne bi o tem debatirali.