V obrazložitev nižje ocene Moody's navaja težave v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg.
Ekonomist Dušan Mramor nad nižanjem ocene ni presenečen, po njegovem mnenju so bili vzroki za to prisotni že mnogo pred neizglasovanjem zaupnice vladi. Osnovni vzroki so po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade ter povečanje zadolženosti države v času vlade Boruta Pahorja.
"Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva." Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. "Lahko pričakujemo, da bodo enako reagirale tudi druge agencije, Standard & Poor's in Fitch," še meni Mramor.
Ekonomist Janez Šušteršič se z oceno agencije glede političnega stanja v državi ne strinja preveč. Pri politični nestabilnosti je agencija po njegovem mnenju verjetno sledila logiki, da lahko odsotnost operativne vlade, ki lahko hitro sprejema ukrepe, poveča tveganje, da ne bodo sprejeti potrebni ukrepi. "Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve," je spomnil ter dodal, da se mu osebno zdi pomembneje, kaj se bo na političnem področju dogajalo v naslednjih mesecih.
Prihodnja ocena odvisna tudi od vlade
To sicer še ni konec nižanja ocene, saj je Moody's sporočil, da bo lahko ta še padla. Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem, ter poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast. Med drugim zaradi zmanjšanja dostopnosti do posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, kot posledice upočasnitve svetovne gospodarske rasti.
Kot razlog za znižanje ocene pa Moody's navaja tudi naraščajočo politično negotovost in tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji.
Prihodnja ocena bo odvisna od sposobnosti vlade, da doseže ambiciozne cilje fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Analizirana bo tudi sedanja politična nezanesljivost ter njen morebitni vpliv na izvajanje ukrepov za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, kakor tudi splošni položaj v območju evra.
Moody's je oceno Sloveniji povišal z Aa3 na Aa2 julija 2006. Marca 2009 pa je oceno Aa2 malce popravil navzgor iz "stabilne" v "pozitivno".