Hrvaška vlada namerava omogočiti odpis dolgov približno 145.000 hrvaškim državljanom s slabim socialnim statusom, ki so telekomunikacijskim podjetjem, bankam, državi in komunalnim podjetjem dolžni okoli 70 milijonov evrov. Vsem, ki prejemajo socialno pomoč in upokojencem z najnižjimi pokojninami, bi lahko odpisali največ 1.300 evrov (več o načrtu v okvirju).
Na slovenskem ministrstvu za finance take pobude niso prejeli niti niso o njej razmišljali, presenetljivo pa si v večini podjetij želijo, da bi dolgove, ki jih ne morejo izterjati, lahko lažje odpisali.
Bolj enostavno bi rada odpisovala podjetja
Finančna direktorica Simobila Suzana Banič Drašler ocenjuje, da je približno odstotek terjatev neizterljiv, na leto pa odpišejo okrog 700 tisoč evrov (vključene so tudi pravne osebe), kar niti ni veliko, saj je lani za 526 tisoč evrov RTV prispevka odpisala nacionalna televizija, pa prispevka socialno ogroženim sploh ni treba plačevati. V Telemachu ocenjujejo, da imajo s terjatvami, ki jih ne bodo mogli nikoli izterjati in jih je v zadnjih letih med enim in dvema odstotkoma, vsako leto 40 tisoč evrov stroškov, preden lahko tako terjatev odpišejo, pa traja približno dve leti.
Stroški, sami stroški: opomini, takse, izvšitelji, odvetniki ...
Tudi v Javnem holdingu Ljubljana opozarjajo na dolgotrajnost postopkov izterjave in visoke stroške: z izdajo opominov, taksami, sodnimi stroški, stroški izvršiteljev, stroški odvetnikov in stroški dela. Samo vložitev elektronske izvršbe tako na primer stane 44 evrov, podjetja pa jo morajo (za davčno priznan odpis) vložiti, tudi če menijo, da ne bo uspešna, saj dolžnik nima premoženja ali dohodkov.
V Elektro energiji se z izterjavo ukvarjajo trije ljudje, izvršilni postopki pa lahko trajajo več let, preden terjatve odpišejo. Menijo, da bi bilo smiselno omogočiti davčno priznan odpis za neizterljive terjatve brez da bi moralo podjetje vložiti izvršbo ali celo tožbo, za primere, kjer je vnaprej jasno, da izterjava ne bo uspešna, enako predlagajo tudi v Javnem holdingu Ljubljana.
Mali računi, veliko birokracije
V Telemachu pravijo še, da zaradi birokracije podjetja, ki imajo za stranke veliko fizičnih oseb in relativno majhne račune, zaradi birokracije praktično nemogoče slediti vsaki stranki, da bi zagotovili upravičenost odpisa po zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. "Zaradi zapletene zakonodaje je potrebno voditi precej evidenc za vsako posamezno terjatev, kar je v primeru masovnih terjatev precejšnja izguba časa," opozarja Banič Drašlerjeva. Tako država na primer predpisuje različne pogoje za odpis terjatev po zakonu o DDV in zakonu o davku na dohodek pravnih oseb (dobiček).
Za vsak davek so drugačni pogoji
Pri davku na dobiček lahko podjetje terjatev do fizične osebe odpiše in si tako zniža davčno osnovo brez sodnega postopka že, če dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev ali da bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni. A v tem primeru podjetje še ne dobi vrnjenega DDV-ja, ki ga je moralo plačati ob izdaji računa, čeprav ta ni bil nikoli plačan. Odpis skladno z zakonom o DDV je namreč možen le "na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma druge listine, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti," pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Za vračilo DDV je torej treba v vsakem primeru vložiti izvršbo in tožbo.
Na drugi strani pa je v primeru stečaja dolžnika zakon o DDV bolj blag, saj lahko podjetje DDV "popravi" že ob prijavi terjatve v stečajni postopek, medtem ko mora z odpisom terjatve za znižanje davka na dobiček počakati na pravnomočen sklep o zaključku stečaja.
Prikaz poštene vrednosti pa še bolj zapleten
Podjetja morajo skladno z računovodskimi standardi prikazati pošteno vrednost terjatev in zato vrednost težko izterljivih dolgov zmanjšati že pred odpisom. Tudi tukaj jih čaka birokratski zaplet, saj je popravek davčno priznan samo do zneska, ki je povprečje odpisov v preteklih treh letih ali pa en odstotek prihodkov. V Telemachu menijo, da je to povsem neprimerna določba. "Če v prejšnjih letih še ni bilo problema s poplačljivostjo terjatev in podjetje ni potrebovalo odpisovati terjatev, je potem aritmetična sredina zelo majhna," pravijo.
Do neke višine dolga naj se odpis poenostavi in poenoti
Naši sogovorniki v podjetjih se strinjajo, da bi bilo smiselno vsaj do neke višine dolga omogočiti odpis terjatev brez da bi bilo treba začeti sodni postopek, če je na podlagi dokazil strank jasno, da dolga ne bodo mogle poravnati. Ob tem Banič Drašlerjeva opozarja, da želijo, da se tak odpis omogoči, ne pa uvede kot zakonska obveznost podjetij.
Dodaja, da bi bilo smiselno bi odpise v primeru stečajev ali prisilnih poravnav podjetij prizna že ob začetku postopka, "saj je zaključenih postopkov z dejanskim delnim poplačilom terjatve izredno malo." Če bi morda prišlo do poplačila, pa bi podjetje od tega plačalo DDV, še predlaga finančna direktorica Simobila.
