Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju s koncesionarji, ki izvajajo gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov, pripravilo dodatno ponudbo novih avtobusnih linij, ki predstavljajo direktno povezavo med posameznimi kraji. Hitre linije, katerih namen je skrajšati čas potovanja in ga približati času potovanja z osebnim avtomobilom, vozijo od 1. junija 2019.
"Hitre linije, s katerimi je bilo povezanih 17 krajev v Sloveniji z direktnimi linijami, so eden izmed ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa, ki jih je ministrstvo uvedlo v letu 2019. Neposredno so povezane z uvedbo enotnih neimenskih enkratnih, dnevnih, tedenskih, mesečnih in letnih vozovnic, ki so bile uvedene 1. junija, oziroma 1. avgusta 2019 in z uvedbo imenskih mesečnih enotnih vozovnic, ki se bodo uvedle 1. januarja 2020," pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.
Nove linije pomenijo krajši čas potovanja. Iz Maribora v Ljubljano naj bi tako potrebovali 1 uro 40 minut, iz Kopra v Ljubljano pa 1 uro 15 minut, kar je od 20 do 50 minut hitreje, kot je predvideno za vožnjo z avtobusom, ki stoji na več postajah ali postajališčih.
Kakšni so odzivi potnikov?
"Prvi odzivi potnikov na uvedene linije in vozovnice so v skladu s pričakovanji. Prevozniki, ki izvajajo hitre linije, stalno spremljajo zasedenost vozil in so že predlagali nekatere manjše spremembe na linijah, kjer so ugotovili, da je treba poiskati druge čase odhodov," prve odzive navedejo na ministrstvu za infrastrukturo.
Dober odziv beležijo pri Nomagu. "Čeprav je od uvedbe hitrih linij, ki so večja slovenska mesta z direktnimi linijami povezale s prestolnico, minilo šele nekaj mesecev, so prvi rezultati zelo spodbudni in na nekaterih linijah celo nekoliko nad prvotnimi pričakovanji," pravi Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor družbe Nomago. "Potniki običajno namreč potrebujejo približno leto dni, da novo linijo popolnoma vključijo v svojo dnevno mobilnost, vendar pa smo v novembru s hitrimi linijami prepeljali kar dvakrat več potnikov kot septembra."
Čedalje več potnikov na hitrih linijah ima tudi skupina Arriva Slovenija. "Vsak dodatni potnik na avtobusu šteje. Število potnikov na hitrih linijah narašča, zavedamo pa se, da gre za spremembo navad, za katere je potreben predvsem čas," se z ugotovitvami ministrstva strinjajo v skupini Arriva Slovenija. Namen uvedbe hitrih linij je privabiti tiste, ki se dnevno vozijo na daljših relacijah in lahko čas med vožnjo izkoristijo za kak opravek, branje, počivanje … "Za potnika hitre linije vsekakor pomenijo povečanje standarda storitve, ob hkratnem zmanjševanju vpliva na okolje in razbremenjevanju slovenskih cest," poudarjajo v skupini Arriva Slovenija.
Odločitev o novih linijah v 2020
Ob uvedbi hitrih linij ministrstvo ni izključevalo možnosti uvedbe novih hitrih linij. Pol leta po njihovi uvedbi pa še ne razkrivajo, ali bo do tega tudi prišlo. "Za vse ukrepe, ki se izvajajo, je predvideno, da se rezultati podrobno preverijo po enem letu, saj se spremembe relativno počasi uveljavijo. Za uvedbe novih linij je normalno, da se njihova uspešnost in cenovna učinkovitost preveri po enem letu delovanja linije, saj se navade potnikov spreminjajo zelo počasi," razložijo, zakaj je o tem še prezgodaj govoriti. Jasno pa je, da se bodo nove hitre linije pripravile v skladu z uspešnostjo linij, ki so bile uvedene v letu 2019.
Po uvedbi že izvedli nekaj sprememb
"Skupina Arriva Slovenija s hitrimi linijami od 1. junija letos povezuje Ljubljano s Koprom, Kamnikom, Mariborom, Jesenicami, Radovljico in Bledom. Najbolj zasedeni so odhodi na liniji Bled-letališče Brnik-Ljubljana," pravijo v skupini Arriva Slovenija.
Od uvedbe hitrih linij se je že pokazalo nekaj potreb po spremembah. "Avtobusne vozne rede z naročnikom redno usklajujemo in jih prilagajamo potrebam in željam potnikov in naročnika. Na pobudo potnikov smo na primer v odhode na hitri liniji Koper-Ljubljana vključili dodatno postajališče v Kopru (Koper Tržnica), kjer se nahaja večje javno parkirišče in opustili postajališče Dolgi most v Ljubljani, ker ga potniki niso uporabljali. Tako smo optimirali vozni čas linije in storitev maksimalno prilagodili potrebam potnikov," podajo primer iz prakse. "Prav tako smo z novim šolskim letom nekatere odhode na Gorenjskem preusmerili preko Radovljice in Kranja zaradi izrazito povečanih potreb po prevozih na teh relacijah."
Smiselne bi bile tudi druge povezave
"Hitre linije so bile prvenstveno namenjene reševanju mobilnostnih težav zaposlenih, ki dnevno migrirajo v Ljubljano, temu pa so prilagojeni tudi časi odhodov oziroma prihodkov. Zaenkrat voznih redov v večji meri še ni bilo potrebno spreminjati, kar je v veliki meri posledica dobrega usklajevanja med nami in ministrstvom za infrastrukturo," pove Brataševec in našteje do zdaj najbolje sprejete povezave: Nova Gorica – Ljubljana, Slovenj Gradec – Ljubljana, Idrija – Ljubljana, Celje – Ljubljana in Postojna – Ljubljana.
Analize, ki so jih opravili v Nomagu, pritrjujejo temu, da bi bilo koristno s hitrimi linijami povezati tudi nekatera preostala slovenska mesta, kjer opažajo večje dnevne migracije potnikov. "Med takšnimi povezavami so denimo Krško – Novo mesto, Celje – Slovenske Konjice, Celje – Maribor, Tolmin – Nova Gorica in Koper – Nova Gorica. Glede na povpraševanje potnikov bi bili verjetno dobro sprejeti tudi liniji Kočevje – Ljubljana in Krško – Ljubljana, v času največjih prometnih konic pa bi bilo morda smiselno dodati še kakšno dodatno hitro linijo z minimalnim številom postankov, saj bi na ta način zajeli tudi potnike iz nekaterih manjših mest," je prepričan Brataševec.
vse za turizem
Strah pred flixbusom dela svoje...predpotopne slo zeleznice pa kar uzivajo v narocju drzave in davkoplacevalcev