Slovenija
114 ogledov

Predor skoraj prazen, pred njim dolge kolone

Kolone na Karavankah bralka
Minuli vikend smo bili priča dolgim kolonam pred predorom Karavanke v smeri proti Avstriji, ki so segale vse do Bleda in zgodba se ponavlja ta vikend. Pristojni odgovajajo, da je kriv poostren nadzor na avstrijski meji in do 400 odstotkov povečan promet glede na povprečen dan.

"Peljala sem se skozi predor iz avstrijske strani proti Sloveniji. Najprej sem mislila, da se je zgodila kakšna nesreča, ker je bil nasprotni vozni pas popolnoma prazen, nato pa je nasproti le prišlo nekaj vozil," pravi bralka, ki je posnela fotografije na slovenski strani predora minulo soboto. "Na slovenski strani so bile kolone vse do Bleda, vozila so stala na mestu, ljudje so stali poleg vozil in 'bivakirali'"

Bojan Kos s PU Kranj pravi, da prestop meje skozi Karavanke podaljšuje mejna kontrola avstrijskih varnostnih organov.

Mejna kontrola podaljšuje potovalni čas

"Zaradi varnosti se predor v smeri Avstrije zato zapira za krajši ali daljši čas," pojasnjuje Kos in dodaja, da je pot v Avstrijo sicer mogoča tudi po drugih cestah in preko drugih mejnih prehodov, kjer pa avstrijski varnostni organi prav tako izvajajo mejno kontrolo. "Ob  množični  uporabi teh cest, predvsem preko vikendov, bi zelo verjetno tudi tam prihajalo do zastojev."

Na avstrijski strani pravijo, da možnosti, da bi šlo bistveno hitreje ni in da nas prihajajoči vikend čaka podobna situacija. "Ne gre za vprašanje mejne kontrole, ampak vprašanje kapacitete predora," pravi Rainer Dionisio s Koroške policije. "Trudimo se po najboljših močeh in dobro sodelujemo s slovenskimi organi, mejna kontrola sicer oteži situacijo, a gre za vprašanje kapacitete predora v času povečanega prometa zaradi vračanja turistov domov."

Promet povečan za 400 odstotkov

Da je promet na omenjeni relaciji v počitniških konicah močno povečan pritrjujejo tudi pri Družbi za avtoceste v RS. V predoru Karavanke znaša povprečni dnevni promet 8.456 vozil, ki predor prevozijo v obe smeri."V soboto, 16. julija pa ga je prevozilo več zgolj iz smeri Slovenije proti Avstriji, in sicer 8.517 vozil, v obratni smeri pa še 19.525 vozil, skupno torej 28.042 ali približno 330 odstotkov več kot v letnem povprečju na dan," pojasnjujejo pri Darsu.

V petek, 23. julija je v smeri Avstrije zapeljalo 10.841 vozil, v smeri Slovenije pa 18.466, skupno torej 29.307 ali 345 odstotkov več kot v letnem dnevnem povprečju. V soboto, 6. avgusta so bile številke po podatkih Darsa še višje, saj je predor iz Slovenije proti Avstriji prevozilo 14.235 vozil, v obratni smeri pa 19.096, skupno torej 33.331 ali približno 390 odstotkov več kot na "povprečni dan".

Na pot zgodaj zjutraj ali pozno zvečer

Na Darsu priporočajo, da se na pot odpravite ali zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer oz. v nočnem času, pri čemer je potrebno upoštevati, da je bil minulo soboto zastoj sicer vse do 23. ure. Svetujejo, da se pred prihodom na gorenjsko avtocesto pozanimate o razmerah in stanju v prometu na tem območju na Prometno-informacijskem centru – PIC ali prek tel. 1970 oz. aplikacije za mobilne naprave DarsPromet+. Alternatinve poti so lahko lahko Ljubelj, Korensko sedlo, Jezersko, Rateče.

Povečan promet in daljše zastoje pred predorom Kravanke je po napovedih Darsa sicer pričakovati še v dveh preostalih koncih tedna v avgustu (izraziteje ob sobotah) ter tudi v prvih dveh koncih tedna v septembru, ko se zaključijo počitnice v večini avstrijskih dežel, v Nemčiji pa na Bavarskem, v deželi Baden Wuerttemberg.

Ocenjujejo, da bodo bolj kot v preteklih koncih tenda obremenjene zlasti ceste v Slovenski Istri (počitnice v Italiji), torej hitra obalna cesta, pa tudi primorska avtocesta A1. Zaradi vračanja turistov s hrvaške in slovenske obale bodo na udaru ceste proti Ljubljani (primorska avtocesta A1) in naprej proti Avstriji (gorenjska avtocesta A2).

Konec kolektivnih dopustov v Italiji

Ker se v Italiji končujejo kolektivni dopusti, pričakujejo tudi prvi večji val vračanja delavcev iz vzhodne Evrope, in sicer iz smeri Madžarske proti Italiji, s tem pa povečan promet na štajerski ( A1) in primorski avtocesti (A1) ter zastoje predvsem na ljubljanski obvoznici. 

"Vsaj po izkušnjah iz prejšnjih dveh let, sta bili na tej osi prometno najbolj obremenjeni zadnji dve avgustovski soboti (letos 20. in 27. avgust), ko so se kolone pločevine iz smeri vzhodne Evrope po koncu dopusta valile proti Italiji," pojasnjuje Marjan Koler iz Darsa. "Zato smo se lani soočali z izredno povečanim prometnim tokom na osi vzhod-zahod ter zgostitvami in zastoji na vzhodni in južni ljubljanski obvoznici."

Povečan promet tudi proti morju

Konec tedna bo sicer še vedno veliko prometa proti morju, zato bodo zastoji tudi v obratni smeri, pričakujejo pa jih tudi v petek na zahodni ljubljanski obvoznici A2 iz smeri Šentvida proti Brdu in razcepu Kozarje ter naprej proti Brezovici in Vrhniki. 

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 6
  • sprehajalec 14:37 20.avgust 2016.

    Šengena že od lani ni več. Ko je prav Slovenija postala grobar Šengena, z trpanjem sto tisočev nelegalnih migrantov v šengenski prostor. To je bila pravzaprav izdaja in pokop Šengena. Še danes bi jih trpala, če ne bi pametni ...prikaži več Avstrijec Kurz naredil Balkansko koalicijo. Upam, da imajo Avstrijci tudi v tem trenutku kakšnega aduta v rokavu, ki bo pomagal tudi nam. Sami smo si nesposobni pomagati. Vendar pa to pregledovanje v Avstriji na meji zelo dobro nakazuje smer, kamor bo šlo vse skupaj. Vsi brez papirjev, bodo vrnjeni v Slovenijo. To resno mislijo. Če ne bo Slovenija resno zaprla meje, prosila za okrepitve baltskih in vzhodnoeuropskih držav in ne dovolila nikakršnega vstopa več na svoje ozemlje potem se nam hudo piše. Če bo želela to storiti hrvaška, bi morala od slovenije dobiti vso pomoč. Če Srbija, potem Srbija oziroma Bolgarija in Makedonija.

  • maresem 13:07 20.avgust 2016.

    Avstrijci so pa tudi že od nekdaj bile ene velike pizde.

  • maresem 13:05 20.avgust 2016.

    Jasen odraz slovenske nesposobnosti in to odkar je cmera na vladi. Šengen je spet na A meji, na južni pa je ena balkanska tržnican ne pa šengen.