"Naslednji petek bo prvi dan D," je minuli teden napovedal predsednik SD Matjaž Han. V petek, 10. aprila, bo ustanovna seja parlamenta, ki jo bo do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan iz stranke Demokrati. "V petek mora biti izvoljena predsednik ali predsednica državnega zbora. Pokaditi se mora beli dim, sicer delo ne more iti naprej," dodaja Han. Izvolitev predsednika državnega zbora je prvi dokaz, da ima neka politična skupina večino in lahko sestavi vlado. Za izvolitev predsednika državnega zbora je potrebnih 46 glasov, toliko, kot jih je potrebnih za sestavo vladne koalicije.
"Janez Cigler Kralj je trenutno naš začasni vodja poslanske skupine. In seveda je kandidat s strani našega trojčka NSi, SLS in Fokusa kot kandidat za predsednika DZ, na vsak način," je potrdil Marko Lotrič, predsednik Fokusa. NSi v pogovorih o sestavi koalicije pri relativnem zmagovalcu volitev Robertu Golobu ne sodeluje. Svoboda bo v tem tednu predstavila osnutek koalicijske pogodbe in NSi znova povabila za pogajalsko mizo. Po nekaterih informacijah naj bi tudi Svoboda, ki h pogajanjem želi privabiti NSi, prispevala glasove za Cigler Kralja.
"Zdaj pa glej, da nas ne boš nat ...".
Zelo podobno taktiko je leta 2018 izbral Marjan Šarec, vendar se ni obrestovala. Tako je opisal: "Začeli smo torej 4. junija s tipanjem, kaj in kako. 22. junija je bila predvidena ustanovna seja DZ, kjer je bilo treba izvoliti predsednika DZ. Po navadi to mesto pripade drugi največji koalicijski stranki. A takrat je bil tak nejasni "šmorn" vse skupaj, da bi prej lahko napovedal kraj in dobitnika sedmice na lotu. Kakorkoli smo na enem koncu postavili, se je na drugem podrlo," opisuje Šarec.
zaprta seja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
"21. junija, na predvečer, me je poklical Matej Tonin, če se lahko oglasi pri meni doma. Hm ... sem si mislil ... kakšna pota ga spet vodijo. Res je prišel. Sedla sva pod brajdo in vprašal me je, ali bi ga podprl za predsednika DZ. Rekel sem, da ne vem, ali bodo drugi za to, saj sta imela s Karlom Erjavcem težave, ker je trdil nekaj okoli njegovega vikenda, kar ni bilo res. Nato je odšel, naslednje jutro pa sem predlog predstavil partnerjem. Seveda niso bili navdušeni, zlasti Erjavec. A vendar je šel preko zamer (nasploh je bila njegova drža zelo konstruktivna) in na glasovanju je bil Tonin potrjen. Ko sem mu čestital, sem mu rekel: "Zdaj pa glej, da nas ne boš nat ...". Seveda nas je."
"NSi je zavlačeval pogajanja"
Matej Tonin je tako postal predsednik parlamenta, vmes pa so se nadaljevala pogajanja z NSi, ki so bila, kot opisuje Šarec dolgotrajna in mukotrpna z namenom, da ga spravijo v časovno stisko. Nazadnje je NSi iz pogajanj izstopil, Šarec pa je začel pogovore z Levico, ki pa zaradi tega, ker je pred njimi izbral NSi, ni hotela vstopiti v koalicijo pač pa je zagotovil le podporo iz opozicije. Šarec je nato sestavil koalicijo, v kateri so bile LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus s 43 poslanci. Za novega predsednika državnega zbora so izbrali Dejana Židana.
Golob stranke pozval, da predlagajo kandidate
Relativni zmagovalec volitev Robert Golob je sicer pozval vse stranke, s katerimi se pogovarja o koaliciji, naj predlagajo svoje kandidate. Iz Svobode medtem sporočajo, da stranka v tem trenutku kandidata nima in ga ne načrtuje. Tudi v SD ne bo predlagal svojega kandidata, prav tako ne Levica. "Bomo pa videli, a se najde kandidat, ki bo dobil 46 glasov. Če smo to zmožni narediti v enem tednu, je to velik korak k oblikovanju koalicije, sem pa osebno do tega skeptičen, da smo zmožni do tega priti v enem tednu," pravi Mesec. Da bodo svojega kandidata predlagali, so potrdili pri Resnici. Zoran Stevanović sicer sodelovanje v vladi Roberta Goloba zavrača.
Erjavec mesto predsednika državnega zbora zamenjal za tri ministrstva
Mesto predsednika državnega zbora običajno pripade drugi najmočnejši stranki koalicije. V preteklosti pa se je že zgodilo, da se je druga najmočnejša stranka temu mesto v zameno za dve pomembni ministrski mesti, odrekla. Tako je bilo po volitvah leta 2014, ko je vlado sestavljal Miro Cerar, Desus pa je bil druga najmočnejša koalicijska partnerica. Mesto predsednika državnega zbora so v Desus, ki ga je vodil Karl Erjavec, zavrnili v zameno za ministrstva za zunanje zunanje zadeve, kulturo, okolje in prostor ter Urad Vlade RS za Slovence po svetu.
Virant od predsednika do "izdajalca SDS"
"V zgodovini, ko je vlado sestavljal gospod Janković, smo imeli štiri pet glasovanj o treh različnih kandidatih. Do petka bi res moral biti neki okvir slike narejen," opozarja Han. Leta 2011 je na državnozborskih volitvah zmagala Pozitivna Slovenija, ki jo je takrat vodil sedanji župan Zoran Janković. Za položaj predsednika parlamenta sta se potegovala Borut Pahor in Maša Kociper, vendar potrebnih 46 glasov nista dobila ne eden ne drugi. Več strank je bilo zadržanih do tega, da Janković, obremenjen z očitki KPK, da ni ustrezno pojasnil izvora premoženja, postane mandatar. Poslanci SDS, NSi in Desus so nato podprli Gregorja Viranta, predsednika Državljanske liste, vlado pa je vodila drugouvrščena SDS. Po padcu vlade Janeza Janše - nezaupnico je vložila prav Virantova lista, je koalicijo sestavila Alenka Bratušek, mesto predsednika državnega zbora je dobil poslanec SD Janko Veber.
Od decembra 1992, ko je bil konstituiran, so državni zbor vodili: Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber, Milan Brglez, Matej Tonin, Dejan Židan, Igor Zorčič in prva ženska, Urška Klakočar Zupančič.
"Naslednji petek bo prvi dan D: Pred parlament kible in vse te levičarske lopove v arest in umobolnico.
Glede na to da bo PV JJ bo kvecjemu crn dim se pokadil.
Jaz bi, če bi lahko, za predsednika parlamenta predlagal "našega večnega komentatorja" Endrčka3, ki je hujši od vsakega multipraktika in se spozna čisto na vse, kar obstaja na tem svetu, ni hudič, da ne bi vodil parlamenta, ha,ha,ha,ha,ha, hu,hu,hu,hu,hu,............... to… ...prikaži večo bi šele bil kolobocija, hujša od klakočarcinih "podvigov".