Proč s pesimizmom!

" Brez panike, trezno glavo in iskati priložnosti, ki seveda bodo," je udeležencem seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dejal Dušan Mramor, dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister. Izpostavil je, da se je slovensko gospodarstvo v začetku 90. let preteklega stoletja, ko se je Slovenija znašla v hudih časih, že izkazalo s svojo prilagodljivostjo. Pomembno je, da še naprej išče priložnosti za razvoj.

S tem je odgovoril tudi na nekatere porajajoče se skrbi gospodarstvenikov. Kot je dejal predsednik GZS Zdenko Pavček, vodilni slovenski izvozniki namreč že opažajo, da se znižujejo naročila za prihodnje leto. Po Mramorjevih pojasnilih so nova naročila upadala že od novembra lani, pa ne samo tuja, ampak tudi domača. To po njegovih pojasnilih ni več neposredno povezano s finančno krizo, ampak je že znak recesijskih vplivov. Ti so se začeli kazati še pred pojavom finančne krize.

Kitajska, Indija, Rusija
Po Mramorjevem mnenju so določena področja in trgi, ki ponujajo priložnosti tudi v času finančne krize. To so Kitajska, Indija in Rusija. Seveda se vsako podjetje ne more preusmeriti iz ene dejavnosti v drugo, dodaja ter ocenjuje, da bodo v obliki skrčenja oziroma manjše rasti najbolj prizadete dejavnosti, kot so gradbeništvo, proizvodnja luksuznih proizvodov ter pohištvena industrija in bela tehnika, ki so vezane na stanovanjsko gradnjo. Najmanj pa naj bi bili prizadeti prehrambeni in energetski sektor, saj hrana in energija sodita med osnovne dobrine.