V času, ko se je graditev začela, se je gradilo zelo počasi, ker je bila graditev financirana iz
državnega proračuna, je v pogovoru za današnjo izdajo tednika Demokracija povedal prometni minister
Radovan Žerjav.
"Zdaj, proti koncu, ko se je sistem financiranja spremenil, smo pravzaprav šele začeli prav
graditi avtoceste," meni.
"Če se to ne bi spremenilo, v Sloveniji ne bi bilo gospodarske rasti, kakršni smo priče
danes
," je še dejal in dodal, da ko bo prihodnje leto avtocestni križ končan, bo z izjemo
Dolenjske gospodarska rast še toliko večja, saj bodo te prometnice v Slovenijo pripeljale tuje
investicije in gospodarski razvoj nasploh.
"To pa je tisto, kar smo ves čas želeli. To je generator razvoja in gospodarske rasti, ki je
zdaj bistveno večja, kot je bila v preteklih letih. Res pa je, da se zdaj pojavlja problem
inflacije, vendar menim, da bi bilo nesprejemljivo, če bi se odločili in ustavili zdajšnji način
financiranja graditve avtocest in avtocestnega križa ne bi končali," je prepričan minister.
Graditev je treba končati, pri čemer pa se Žerjav strinja s tistimi, ki trdijo, da je treba hkrati
vzpostaviti nov sistem cestninjenja, ki bo zagotovil varno vračanje posojil.
Ob tem je glede cestninjenja pojasnil, da je akcijski načrt sprejet, zajema pa cestninjenje v
prostem prometnem toku s satelitskim sistemom oziroma signalom,
"kar je edino modro". Projekt je zastavljen dvofazno. Prva faza bo speljana do sredine
leta 2009, kjer bi zajeli najprej tovorni promet, nato do konca leta 2010 še osebna vozila.
|
Avtocestni križ bo v celoti zgrajen do konca leta 2008. © BOBO |
Luka Koper mora ostati slovenska
Minister je sicer glede Luke Koper mnenja, da "večinski delež mora ostati slovenski, kot je to zdaj. V nobenem primeru je ne smemo nikomur podariti, prodati, dati ali kakorkoli drugače. Luka Koper mora biti slovenska zato, ker je to ena redkih gospodarskih družb v Sloveniji, ki jo vidim kot biser. Takšnih družb imamo v državi zelo malo."
O železniški infrastrukturi pa je pojasnil, da naj bi po ocenah posodobitev in dograditev javne železniške infrastrukture stala več kot devet milijard evrov, kar je več kot avtocestni križ, ki bo stal od 6,5 do sedem milijard evrov. "Devet milijard evrov Slovenija sama ni sposobna investirati, zato menim, da je treba poiskati javno-zasebno partnerstvo. Pri tem ne bi a priori izpostavljal družbe Deutsche Bahn. Naj bo tukaj tisti strateški partner, ki bo najboljši in bo ponudil največ. Zavzemam se za mednarodni razpis, nanj pa naj se prijavijo vsi zainteresirani."
Žerjav je glede kadrovskih menjav v vrhu Darsa zatrdil, da ni bilo nobenih političnih igric ali kupčij. "To zagotavljam s polno odgovornostjo in to zagotovo ni res. Odločitev je bila osebno moja, seveda v dogovoru tako s predsednikom vlade kot drugimi koalicijskimi strankami. Moja ocena je, da smo izbrali odlično, kompetentno, dobro in mlado ekipo, predvsem pa je izredno pomembno to, da po vseh tovrstnih očitkih strokovnjaki, imenovani v vodstvo Darsa, niso povezani z nobenim od gradbenih podjetij."
Minister je sicer mnenja, da je treba zamenjati tudi vodenje nadzornega sveta Darsa, saj bi na takšen način stvari res postavili na nove temelje; zgodovino je treba pustiti ob strani in graditi na novo. "Prepričan sem, da bo dogovor kmalu sprejet in bodo tudi te stvari kmalu udejanjene," je povedal.
