Saj ni res: Direktor RTV Slovenija samo zaradi tega odprl Twitter račun

Kot vse kaže, bo ravno novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) tisto referendumsko vprašanje, glede katerega se bo lomilo največ kopij. To dokazuje tudi podatek, da se je za kampanjo o zakonu o RTV Slovenija prijavilo kat 27 organizatorjev referendumske kampanje. Za primerjavo, za referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi se je prijavilo 12, za referendum o zakonu o vladi pa se je prijavilo 10 organizatorjev.

NSi ne bo pomagala SDS

Med političnimi strankami bodo referendumsko kampanjo tako organizirale koalicijske stranke Gibanje Svoboda, Levica in SD, ter na drugi strani SDS, ki je zbrala podpise za referendume, Slovenska ljudska stranka (SLS), Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) in Nova demokracija.
SDS pa se v kampanji ne bo pridružila druga opozicijska stranka NSi. Ta se kot edina od parlamentarnih strank ne bo vključila v kampanjo. Bodo pa volivce pozvali, naj da glasujejo proti zakonu o RTVS in dolgotrajni oskrbi.
Bodo pa SDS podpirali Združenje Gibanje za otroke in družine Aleša Primca ter Društvo Davkoplačevalci se ne damo (DPSND) Vilija Kovačiča.

Volivci bodo 27. novembra na referendumu odločali še o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi. Zahtevo za vse tri referendume je dala SDS.

V kampanjo se vključujejo tudi Zbor za republiko – Inštitut za analize in dialog, Zavod raziskovalni inštitut 8. marec, Društvo novinarjev Slovenije, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Mirovni inštitut, Sindikat taksistov pri Sindikatu delavcev prometa in zvez, Združenje novinarjev in publicistov, Ekološka zadruga, Združenje v Gibanju Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS).

V kampanjo tudi direktor RTV Slovenija, ki je zato odprl twitter račun

Med fizičnimi osebami bodo kampanjo organizirali tudi sedanji direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki se je zato pridružil tudi družbenemu omrežju twitter, kjer je že napovedal ustavno presojo, če bo novela zakona sprejeta. Določba zakona namreč predvideva, da članom sveta mandat poteče 60 dni po uveljavitvi novele, kar naj bi bilo pravno sporno.
Na ta vidik je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, a je dodala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih.

Poleg Grah Whatmougha se v kampanjo vključujeta tudi predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in Tom Zalaznik, predsednik sindikata delavcev radio difuzije, ki ne podpira stavke novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. 

Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Kdor obvladuje svet RTV, obvladuje javno televizijo

Bistvena sprememba, ki bi jo uvedel nov zakon, če bo na referendumu za glasovala večina volivcev, je sprememba glede programskega sveta RTV Slovenija, ključnega organa RTV Slovenija. Svet RTV Slovenija zdaj sestavlja 29 članov, od tega jih 21 izvolijo poslanci v državnem zboru: pet na predlog političnih strank, 16 pa na predlog gledalcev, fakultet, društev in podobno. 

Programski svet RTV Slovenija na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt,  programske sheme; obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih. Tisti, ki ima večino v svetu RTV, tako neposredno imenuje vodstvo in posega v kadrovske in vsebinske odločitve javne televizije. 

Trinajst od teh enaindvajsetih članov je 27. decembra lani izvolila Janševa koalicija, osem na predlog gledalcev in pet na predlog političnih strank. Izvolili so Mitjo Čandra, Jurija Pavla Emeršiča, Petra Gregorčiča, Ivana Krambergerja, Žigo Kušarja, Klaro Remec, Jelko Stergel in Matevža Tomšiča. Na predlog političnih strank so svetniki postali Dejan Cesar, ki ga je predlagala poslanska skupina DeSUS-a, Anuša Gaši, ki jo je predlagala poslanska skupina SMC-ja, Vane Gošnik na predlog SNS-a, Jožef Jerovšek na predlog SDS-a in Maja Lapornik na predlog NSi-ja.
 

Svetniki lahko odstopijo le sami

Svetniki, ki jih ni mogoče razrešiti, imenujejo tudi generalnega direktorja RTV Slovenija ter dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije ter soglasje h kandidatom za odgovorne urednike. 

Sedanji zakon omogoča tudi, da lahko glede razrešitve direktorja radia oziroma televizije, če se programski svet 15 dni po oddanem predlogu ne opredeli, generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Programskega sveta. To se je zgodilo pri razrešitvi direktorice Natalije Gorščak.

Z novelo zakona o RTVS skuša vlada odpraviti nekatere največje pomanjkljivosti starega zakona, povezane z upravljanjem javne RTV. Poslanci so jo sprejeli julija, uveljavitev pa je preprečila zahteva SDS za razpis zakonodajnega referenduma.

Nov zakon: Poslanci več ne imenujejo članov sveta

Nov zakon, ki ga je vlada Roberta Goloba sprejela po hitrem postopku, predvideva, da namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta uvedel enoten organ - svet zavoda s 17 člani, ki bi ga sestavljalo šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti.

Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. - Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.

Namesto generalnega direktorja bi RTV Slovenija vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani.

Če bo novela zakona na referendumu sprejeta, bi mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta prenehal najkasneje 60 dni po uveljavitvi novele.

SDS: Pod krinko depolitizacije nepremišljeno uvajanje novega organa

Tako kot za druga dva referenduma je tudi glede novele zakona o RTV Slovenija, pobudnik referenduma stranka SDS. Spremembam v noveli nasprotujejo, ker menijo, da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost.
 Vladi očitajo tudi, da je bila novela zakona sprejeta po nujnem postopku, kar pomeni, da ni bila organizirana javna razprava, ki bi javnosti in zainteresiranim deležnikom, omogočila kritike, pobude in predloge. 

"Prevelika koncentracija moči ene politične opcije"

Na drugi strani koalicija poudarja, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj  ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval državni zbor, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči ene politične opcije v svetu RTV.

Zmanjšanje števila članov sveta zavoda naj bi omogočilo tudi bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.

"Novela zakona Golobove vlade ne spreminja RTV prispevka"

Koalicijske stranke bodo organizirale referendumsko kampanjo, v kateri bo kot strokovna in vsebinska podpora nastopilo ministrstvo za kulturo. Novela zakona Golobove vlade ne spreminja RTV prispevka, poudarjajo na ministrstvu.

Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da je naloga države zagotoviti sistemsko financiranje. Delovanje v interesu javnosti, ki je ključna naloga javnega medija pa se lahko izvaja le z uredniško avtonomijo. V ta namen pa je treba kar najbolj zmanjšati neposreden vpliv strankarske politike na njihovo delovanje ter poskrbeti, da lahko o delovanju in upravljanju javnega medija soodločajo tudi zaposleni in javnost, poudarjajo na ministrstvu.

"Agonijo zaposlenih, ki že šest mesecev stavkajo, lahko skupaj prekinemo s potrditvijo zakona. Zakon ni popoln, je pa korak v pravo smer," so ob napovedi vstopa v kampanjo navedli v Društvu novinarjev Slovenije, katerega člani so tudi novinarji RTV Slovenija. Med stavkovnimi zahtevami novinarjev sta tudi povrnitev avtonomije javne televizije in odhod vodstva.