Slovenska varnostnoobveščevalna agencija (Sova), ki ima pooblastilo pregled pošiljk, prisluškovanje telefonskim pogovorom in spremljanje elektronske komunikacije, bo v prihodnje lahko uporabila tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne tehnologije. Gre za naprave, ki lahko prestrezajo, ali locirajo mobilne signale, kot so: IMSI-catcherji (naprave, ki posnemajo mobilno bazno postajo in zajamejo podatke o telefonih v bližini), naprave za sledenje gibanja telefona, orodja za analizo komunikacijskih vzorcev kdo, kdaj, s kom komunicira. To ne pomeni nujno poslušanja vsebine klicev, ampak dostop do tehničnih podatkov o komunikaciji.
Ta velik posega v zasebnost, bi Sova lahko uporabila, če bi bila podana velika verjetnost, da je ogrožena varnost države. "Dejstvo je, da se mednarodno varnostno okolje v zadnjem desetletju drastično spreminja. Ob tem je poleg novih metod in pristopov, ki jih uporabljajo kriminalne združbe in tudi tuje obveščevalne službe treba razumeti tudi zelo hiter razvoj komunikacijskih tehnologij. Da lahko Sova učinkovito izvaja svoje poslanstvo, ki je varovanje nacionalne varnosti, mora prihajati do normativnih sprememb, ki omogočajo ustrezno obvladovanje novo prihajajočih tveganj in groženj za nacionalno varnost," pravi dr. Denis Čaleta, Institut za korporativne varnostne študije. "Tudi tokrat z uvajanjem teh sprememb zamujamo. Res pa je, da je potrebno vse spremembe ustrezno pretehtati predvsem v smeri, da je vzpostavljeno ustrezno ravnotežje med operativnostjo uporabe novih metod in zakonsko skladnostjo ustreznih mehanizmov nadzora in odobritve uporabe le teh," dodaja Čaleta.
"Zaradi zadržkov zamujamo"
Predlog zakona je v javni obravnavi do 22. oktobra, v javnosti pa se pojavljajo dvomi glede povečevanja obsega pooblastil države, ki lahko vplivajo na pravico do zasebnosti državljanov. Nekateri strokovnjaki s področja varnosti in obveščanja tudi ocenjujejo, da so določila na podlagi katerih lahko agencija uporabi posebne oblike pridobivanja podatkov, preširoka.
"Predvsem je zanimivo, da so tradicionalne demokratične države bolj nagnjene k uvajanju potrebnih novosti saj so sistemi nadzorov ustrezno formirani in tudi ustrezno delujoči. Mlade demokracije pa imajo na osnovi slabih zgodovinskih izkušenj z zlorabami tega državnega aparata vedno določene zadržke, ki v končni fazi pomenijo, da uvajanje novih metod in tehnologij zamuja glede na potrebe realnega okolja," pravi Čaleta.
Uporabo obeh novih oblik pridobivanja podatkov bo moral odobriti predsednik vrhovnega sodišča na predlog agencije, ki bo morala utemeljiti, da obstaja nevarnost za varnost države. Pri Sovi zagotavljajo, da bodo tehnično sredstvo za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu predlagali le, ko bo šlo za najhujše oblike ogrožanja nacionalne varnosti, ki bodo zaradi svoje resnosti, neposrednosti in sedanjosti oziroma predvidljivosti v prihodnosti s konkretizacijo v obrazložitvi upravičile poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice. Izvedba tega ukrepa bo mogoča brez vstopa v tuje stanovanje oziroma druge prostore, vsebine komunikacije ne bo dovoljeno spreminjati, poleg sodnega nadzora pa bo nazor izvajal tudi posebni pooblaščenec za nadzor, ki ga bo imenovala vlada, izvajal pa bo strokovni nadzor.
Določeno obliko nadzora nad delom agencije lahko izvajajo tudi posamezniki, ki lahko zahtevajo seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, pri čemer obdelavo osebnih podatkov takega posameznika v agenciji preverja Informacijski pooblaščenec. Lahko tudi vložijo pritožbo pri Komisiji za nadzor obveščevalnih in s tem podajo pobudo za izvedbo nadzora.
"Nivo, ki ga predstavlja predsednik Vrhovnega sodišča je ustrezen nivo in je že uveljavljen v praksi," glede nadzora ukrepov Sove pravi Čaleta. "Izzivi so povezani samo z dejstvom ali je ta mehanizem dovolj učinkovit, da se lahko odločitve in potrditve izvedejo v posebnih primerih, ko odziv zahteva določeno hitrost odločanja. Sem pa prepričan, da se vse pooblaščene institucije ustrezno trudijo, da svoje poslanstvo izvajajo poleg strokovnosti, tudi v smeri določene operativne aktivnosti, ki jo zahtevajo različne situacije ogrožanja nacionalne varnosti."
Zbiranje biometričnih podatkov
Predlog zakona predvideva tudi dopolnitev obstoječe zbirke osebnih podatkov z biometričnimi podatki. Poleg že obstoječih osebnih podatkov (kot so ime, naslov, EMŠO, komunikacijski podatki ipd.), bi SOVA začela zbirati in shranjevati tudi biometrične podatke oseb, ki jih preiskuje: podobo obraza, telesa, posnetek gibanja, govora oziroma glasu. "Uvedba možnosti uporabe biometričnih podatkov bi omogočila uporabo sodobnejših pristopov pri obdelavi osebnih podatkov, kar bi pripomoglo k natančnejši in hitrejši identifikaciji oseb, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti," pravijo pri SOVI. Nad upravičenostjo uporabe biometričnih podatkov in možnostjo zlorab bodo bdeli Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, predsednika vrhovnega sodišča in informacijska pooblaščenka. Slednja je že opozorila, da je glede ravnanja z biometričnimi podatki, potrebna posebna previdnost.
"To so podatki, ki jih posameznik ne more spremeniti ali izbrisati!"
"To so podatki, ki so vezani na posameznikove unikatne trajne telesne in druge značilnosti, zaradi česar so v pravu posebej varovani, saj jih v primeru zlorabe posameznik ne more preprosto spremeniti ali izbrisati," poudarja pooblaščenka. Glede na ustavo ima vsak pravico vedeti in izvedeti, katere podatke o njem nekdo obdeluje. "Če se ta pravica omejuje, morajo biti omejitve potrebne, nujne in sorazmerne v demokratični družbi," dodaja informacijska pooblaščenka. "To področje je vedno zalo delikatno in zahtevno in je potrebno predvsem oceniti ali SOVA s sodelovanjem znotraj nacionalno varnostnega sistema ne more ustrezno prejemati zahtevanih biometričnih podatkov, če jasno izkaže pravni interes. Dejstvo pa je, da se področje biometričnih podatkov z uporabami novih informacijsko komunikacijskih tehnologij širi, zato je verjetno predlog s strani SOVE ustrezen," pa meni Čaleta.
Kaj pomeni "velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države?
Zakonsko opredeljeni pogoj "če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države", predstavlja del dokaznega standarda, ki je oblikovan in pripoznan pri delovanju obveščevalnih služb.
Nekateri strokovnjaki s področja varnosti in obveščanja ocenjujejo, da so določila na podlagi katerih lahko agencija uporabi posebne oblike pridobivanja podatkov, preširoka. "Predvsem je zanimivo, da so tradicionalne demokratične države bolj naklonjene uvajanju potrebnih novosti, saj so sistemi nadzorov ustrezno formirani in tudi ustrezno delujoči. Mlade demokracije pa imajo na osnovi slabih zgodovinskih izkušenj z zlorabami tega državnega aparata vedno določene zadržke, ki v končni fazi pomenijo, da uvajanje novih metod in tehnologij zamuja glede na potrebe realnega okolja," pravi Denis Čaleta.
Lahko se dogovorita s sosedom, da se snemanje dovoljuje ampak pod pogojem, da ga snemalec brezplačno obvešča o sumih sovražnih aktivnosti na snemani površini.
Uslužbenci Sove so nezakonito to že počeli, zdaj naj bi jim zakonodaja za tako protiustavno početje ščitila hrbet.
Geheime Staatspolizei....