Ljudje smo že od nekdaj ljubitelji ptic. Že Leonardo da Vinci jih je natančno opazoval in medtem razmišljal o možnostih, kako bi tudi ljudje lahko poleteli. Ptice so povsem neškodljiva in dih jemajoča bitja, ki pa zaradi človeške malomarnosti po krivem izgubljajo življenja. O situaciji izumtrja ptic v Sloveniji, smo spregovorili s Tomažem Miheličem, varstvenim ornitologom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Zgolj ena smrt velike uharice, je velik udarec za populacijo
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se vneto ukvarjajo s proučevanjem velike uharice (Bubo bubo). O ogroženosti dotične vrste in najbolj aktualnih problemih smo spregovorili s Tomažem Miheličem, glavnim koordinatorjem Atlasa ptic Slovenije. Eden večjih krivcev za ogroženost uharic so daljnovodi:
"Elektrokucija na srednje napetostnih daljnovodih je za veliko uharico najpomembnejša grožnja, zato je tako pomembno, da se najpomembnejša območja čim hitreje sanirajo," opozarja Mihelič. V ta namen je nastal projekt ZaKras, katerega vodilni partner je Park škocjanske jame. Na ta račun so skupaj z Elekrom Primorska izolirali preko 1200 najbolj nevarnih stojišč, rezultati pa so zelo vzpodbudni: "Že pred zaključkom projekta smo registrirali 4 nove teritorije velike uharice na saniranem območju, kar pomeni, da se je populacija na Krasu zaradi projekta povečala skoraj za tretjino. Ob zavedanju, da monitoring velike uharice na Krasu poteka že preko 20 let in da vse ta čas nismo registrirali nobenega novega gnezdišča, je ta podatek še toliko bolj razveseljiv in kaže na izjemne rezultate projekta," nadaljuje varstveni ornitolog. Zaradi novih teritorijev bo projekt imel velik vpliv na populacijo uharic tudi širše, saj to pomeni nov dotok mladih osebkov.
Ker gre za redke, dolgožive živali, ima uboj vsakega osebka zelo negativen vpliv na populacijo. V naravi lahko živijo preko 50 let. Ocenjujemo, da je populacija na Krasu ponorna, kar pomeni, da je smrtnost večja od rodnosti. Od 12 osebkov, ki smo jih spremljali s pomočjo telemetrije, je elektrika v letu in pol ubila kar štiri osebke.
Tomaž Mihelič
Beloglavi jasterb je v Sloveniji že izumrl
Beloglavi jastreb je v Sloveniji že izumrl na začetku prejšnjega stoletja. "Najbolj ga ogroža predvsem odstranjevanje poginjenih živali iz okolja, saj gre za naravnega čistilca," pojasni varstveni ornitolog Mihelič. Kot zanimivost je navedel, da Slovenija leži na zelo pomembnem koridorju med Alpami in Balkanom. Ker ptica lahko jadra samo v ustreznih dvigajočih se vetrovih, ne more preleteti velikih ravnin, na primer Panonije ali Jadranskega morja, zato je pot čez Slovenijo edina.
Beloglavi jastreb je vrsta, ki je prva pokazala na probleme z vetrnimi elektrarnami. Ker gre za eno izmed največjih ujed na svetu, se vrsta, ko je v zraku, ne ozira za nevarnostmi, ampak se fokusira izključno na iskanje mrhovine. Zato jastrebi, kadar letijo proti vetrnim turbinam, tega niti ne zaznajo in so pogoste žrtve vetrnih elis.
Čeprav v Sloveniji ni več beloglavih jastrebov, lahko ogroženi vrsti pomagamo, če ohranimo dolgoročno varen preletni koridor. V ta namen so s kolegi pripravili tudi obsežen projekt.
"Znotraj koridorja želimo identificirati najbolj pomembna področja za prelete in na njih dolgoročno ohranjati območja brez nevarnih infrastruktur. Seveda je to pomembno tudi za proizvodno električne energije, saj lahko na ta način potencialna območja vetrnih elektrarn usmerjamo na manj nevarna področja, ki jih je v Sloveniji dovolj. Poleg tega želimo znotraj koridorja postaviti dve krmišči za jastrebe, saj je njihovo potovanje preko Slovenije ogroženo tudi zaradi pomanjkanja hrane ... Lotili se bomo tudi izolacije daljnovodov, predvsem pa konstrukcije novih, dolgoročno varnih stebrov, saj ti poleg uharice ogrožajo tudi jastrebe in druge večje ujede," opisuje.
Najhitrejša žival na svetu za las ušla izginotju
Naravni habitat sokola selca se nahaja predvsem po hribovitih delih Slovenije, kjer so mnoga strma skalovja, kjer ptica lahko gnezdi. Populacija v Sloveniji šteje okrog 150 gnezdečih parov in se je pohvalno opomogla po koncu prejšnjega stoletja. "Ta vrsta je namreč doživela strme upade populacij zaradi učinkov pesticida DDT, ki so ga kasneje zaradi negativnih učinkov na naravo in ljudi prepovedali. V sokola selca je DDT prišel preko ptic, ki jih je lovil, na vrsti pa povzročal tanjšanje jajčne lupine. Jajca so se zato strla pod valečo samico, vrsta se ni mogla več razmnoževati in je skoraj izumrla," razlaga Mihelič. K sreči se je po prepovedi uporabe stanje začelo izboljševati, danes pa lahko govorimo že o 150 gnezdečih parih.
V Sloveniji gnezdita zgolj dva para vrtnega strnada
Vrtni strnad velja za eno izmed najbolj ogroženih gnezdilk, letos sta v Sloveniji gnezdila zgolj še dva para. "Vrsta je doživela strm upad. Še v začetku tega stoletja jih je bilo preko 80 parov. Ocenjujemo, da bo vrsta v Sloveniji izumrla že v naslednjih nekaj letih," zaskrbljeno pojasni varstveni ornitolog, delujoč na DOPPS-u. Vrtnega strnada naj bi najbolj ogrožalo izginotje suhih kraških travnikov.
Ocenjujemo, da je kmetijska politika ključna za vnovično vzpostavitev viabilnih populacij vrtnega strnada na Krasu; ta bi morala z ustreznimi spodbudami dodatno oživiti pašo in košnjo in zagotoviti razgozdovanje večjih razsežnosti. V tej luči pozdravljamo kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep "Suhi kraški travniki in pašniki", ki ga vsebuje Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027, vrašanje pa je, če bo za tako ogroženo vrsto to dovolj.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije
Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, raziskave in kulturo, letos praznuje 50 let sprejema konvencije o svetovni dediščini. V svojih petdesetih letih delovanja je na svoje sezname uvrstila preko 1.154 enot dediščine v kar 167 državah širom sveta in s tem poskrbela, da so se države zavezale k njihovi zaščiti. Omenjena organizacija izvaja tudi različne programe, ki zaokrožujejo njeno poslanstvo. Med takšnimi programi na prav posebno mesto sodi tudi program Človek in biosfera (Man and Biosphere – MAB), ki je usmerjen v spodbujanje življenja v harmoniji z okoljem bivanja. V ospredju pa je človek, natančneje njegov odnos do narave, njegova pretekla in sedanja kultura ter predvsem njegova prihodnost.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena kar štiri območja – Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici.
Slovenska biosferna območja delujejo z roko v roki, v preteklem letu pa jih je najbolj povezal skupen projekt »Tu sem doma«, ki je namenjen ozaveščanju lokalnih skupnosti in najširše slovenske javnosti o obstoju in pomenu slovenskih biosfernih območij. Del projekta je tudi skupno praznovanje dneva biosfernih območij, ki ga Unesco program Človek in biosfera letos prvič praznuje po vsem svetu. Danes 22. oktobra bodo Kranjska gora, Kozje, Matavun ter Murska Sobota prizorišča praznovanja, kot ga še ni bilo.
"Dogodek v soboto, 22. oktobra, je namenjen najširši množici obiskovalcev, da pobliže spoznajo Biosferno območje Kras – preko vodenih pohodov, delavnic za najmlajše ter ponudbo izdelkov in pridelkov iz Biosfernega območja Kras. Ob 18. uri pa bo nastopila tudi glasbena skupina Ana Pupedan in Pivke. Vsi dogodki so brezplačni, udeležba na pohodih pa prinaša tudi kupon za popust pri ogledu Škocjanskih jam," pojasnjuje koordinatorka programa Človek in biosfera v Parku Škocjanske jame in predsednica Nacionalnega odbora programa Človek in biosfera pri Slovenski nacionali komisiji za UNESCO (SNKU), Rosana Cerkvenik
Dogodek 22. oktobra je namenjen vsem starostnim skupinam in vsem, ki bi se želeli podrobneje seznaniti z biosfernim območjem.
Koordinatorka in predsednica Rosana Cerkvenik
Vse te ptice se naj razmnozujejo in letijo brezskrbno po nebu. Sedaj pa vi meni raje povejte, kdaj se bo sel zadnji golob k vragu greti!!?