Južna Afrika je leta 2023 vložila tožbo, v kateri Izrael med drugim obtožuje genocida nad Palestinci v Gazi. Tožbi na ICJ zaradi izraelskih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida se je doslej pridružilo več kot 15 držav, nazadnje v sredo Nizozemska in Islandija, je razvidno na spletni strani ICJ. Med državami, ki so se pridružile tožbi, so tudi Španija, Irska, Turčija, Mehika, Brazilija, Bolivija in Kolumbija.
Slovenija se ne bo pridružila tožbi proti Izraelu na ICJ
Slovenska vlada pa včeraj, 12. marca, ni sprejela sklepa o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. O predlogu ministrstva za zunanje in evropske zadeve je vlada sicer razpravljala, a podpore ni dobil.
Fajon je izrazila obžalovanje, da "ni prišlo do skupne odločitve", po drugi strani pa verjame, da bo Slovenija še naprej spoštovala in podpirala delo mednarodnih sodišč. Slovenija, ki je uspela ohranjati načelnost, nima alternative spoštovanju mednarodnega prava, je poudarila Fajon.
Na današnji seji @vladaRS smo obravnavali predlog, da se 🇸🇮Slovenija pridruži tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. Močno obžalujem, da predlog ni dobil potrebne podpore.@strankaSD smo predlog podprli, saj verjamemo, da sta spoštovanje… pic.twitter.com/gYGPadJnFo
— Tanja Fajon (@tfajon) March 12, 2026
Fajon je poudarila, da je bila razprava na vladi precej čustvena in naporna. Tako ministrstvo kot ministrica sta si več mesecev prizadevala, da bi vlada obravnavala predlog, pa je odgovorila na vprašanje, ali je odločitev vlade posledica dejstva, da poteka volilna kampanja.
Po njenem mnenju je lahko današnja odločitev vlade izgubljena priložnost, razume pa tudi argumente tistih, ki so opozarjali na "varnostna tveganja, okoliščine, konflikt širših razsežnosti, vojna v regiji". "Vse to je verjetno marsikoga tudi zaviralo pri končni odločitvi," je ocenila.
Na vprašanje, ali je bila odločitev morebiti posledica tudi zunanjih pritiskov, je priznala, da je bilo zunanjih pritiskov precej. "Jasno je, da ti pritiski so, vsi smo jih deležni s strani velesil in tudi to je treba nazadnje upoštevati, ko se odločaš. Ampak še enkrat, eno je načelnost, drugo so mogoče vprašanja nacionalne varnosti, ampak delo mednarodnih sodišč bomo spoštovali tudi zdaj, ko bo ta postopek tekel naprej," je poudarila. Ni pa jasno odgovorila na vprašanje, ali je prevladal strah pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi, če bi se Slovenija pridružila tožbi.
Razprava je potekala z oznako tajno, zato Fajon ni razkrila, kako so glasovali posamezni ministri. Potem ko so nekateri mediji v minulih dneh ugibali, da bo odločitev vlade odvisna od stališča premierja, je dejala: "Vprašajte predsednika vlade, kakšen je bil njegov razmislek na seji vlade. Je pa podprl tudi stališče ministrstva v tem delu."
Slovenija je ena najglasnejših podpornic Palestine, priznala je njeno neodvisnost in suverenost, med drugim je podprla vse napore za trajno premirje v Gazi, zaradi svoje drže pa uživa priznanje, je poudarila Fajon, ki ocenjuje, da državi odločitev, da se ne bo pridružila tožbi proti Izraelu na ICJ, ne bo škodila. Pri tem je dodala, da naj bi po neuradnih informacijah ICJ rok za pridružitev na prošnjo ene od držav znalo vnovič podaljšati, kar bi lahko pomenilo, da bi Slovenija še vedno imela čas za pridružitev tožbi.
Pred ICJ že teče sodni postopek, zato bo lahko sodišče odločalo tudi brez intervencije Slovenije, pa so po seji vlade sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. "Slovenska vlada je s svojo načelno politiko redno opozarjala in se zoperstavljala politiki izraelskega predsednika vlade (Benjamina) Netanjahuja zoper palestinsko prebivalstvo. S tem bo Slovenija tudi nadaljevala," so zatrdili.
Je kriv Anže Logar?
V javnosti se zdaj pojavlja vprašanje, ali je Slovenija v preteklih letih zgradila pretesne in premalo premišljene varnostno-tehnološke vezi, ki danes omejujejo njeno zunanjepolitično manevrsko sposobnost. Del odgovornosti za današnjo zadrego bi po mnenju stranke Levica in številnih uporabnikov družbenih omrežij lahko segal v leto 2021, ko je tedanji zunanji minister Anže Logar med obiskom v Izraelu sodeloval pri krepitvi dvostranskega sodelovanja.
Anže Logar s predsednikom Kneseta Mickeyem Levyjem.
Tedaj sta vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete in generalni direktor Izraelskega nacionalnega kibernetskega direktorata Yigal Unna podpisala memorandum o sodelovanju na področju kibernetske varnosti, obisk pa je potekal v okviru Logarjevega srečanja z izraelskim zunanjim ministrom Jairom Lapidom.
Še bolj katastrofalna pa je vest, da nas je Izraelcem prodal zunanji minister Anže Logar, ki je leta 2021 z njimi podpisal sporazum na področju kibernetske varnosti.
— Državljan D (@DrzavljanD) March 12, 2026
Več: https://t.co/pnSamQUYZs
Memorandum je bil zelena luč za izraelsko digitalno penetracijo Slovenije. pic.twitter.com/73ccVl0z3k
Pirc Musar obžaluje odločitev vlade glede tožbe proti Izraelu na ICJ
Predsednica Nataša Pirc Musar obžaluje odločitev vlade, da se Slovenija ne bo pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki da "v svet pošilja napačna sporočila glede konsistentnosti slovenske zunanje politike", so sporočili iz njenega urada. "Izkazane nenačelnosti ni mogoče z ničemer opravičiti," meni predsednica.
"Predsednica ne pozna podrobnosti zanjo presenetljive odločitve in tudi nima pristojnosti, da bi lahko vplivala na odločanje," so navedli v uradu in dodali, da je Pirc Musar večkrat javno podprla slovensko pridružitev tožbi. Dodajajo, da so bili s stališčem predsednice glede pridružitve tožbi ICJ seznanjeni tudi predstavniki vlade.
"Ob tem predsednica upa, da ta odločitev ni posledica predvolilnega pragmatizma in kalkuliranja. V vsakem primeru pa je jasna: glede na desetine tisočev žrtev genocida v Gazi in stotine tisočev žrtev genocida drugod po svetu, izkazane nenačelnosti ni mogoče z ničemer opravičiti," so zapisali.
Udovič: "Odločitev Slovenije glede tožbe proti Izraelu na ICJ je bila pragmatična"
Pri odločitvi Slovenije, da se ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), gre za pragmatično zunanjo politiko, ki ne bo imela posebnih zunanjepolitičnih posledic za Slovenijo, je povedal profesor s fakultete za družbene vede Boštjan Udovič. "Menim, da je bila odločitev (vlade) sprejeta skladno s slovensko zunanjo politiko, je pa ta odločitev malce drugačna, kot je bilo naše obnašanje v Varnostnem svetu Združenih narodov. Tako, da me je to nekoliko presenetilo," je povedal Udovič.
Prepričan je, da odločitev Slovenije, da se ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu, ne bo imela posebnih zunanjepolitičnih posledic. "Tu gre za čisto enostavno pragmatično zunanjo politiko in Slovenija se je odločila, kot se je odločila. Tako, da mislim, da nekih bistvenih posledic ta odločitev zunanjepolitično ne bo imela," je dodal.
Udovič je sicer glede sodnega postopka pred ICJ še dejal, da gre za izjemno kompleksno sodbo in da je poleg dokončne odločitve sodišča pomembno tudi, kaj bodo sodniki napisali kot utemeljitev razsodbe in kaj kot ločena mnenja. "Menim, da je z vidika razumevanja mednarodnega prava in dogajanja v mednarodnih odnosih vedno pomembno ne samo spremljati rezultat, ampak tudi to, kakšna so pojasnila, ker to dejansko daje možnost državam, da se obnašajo skladno s pričakovanji ali pa, da se obnašajo drugače, kot druge države od njih pričakujejo," je dejal.
Ob tem je poudaril, da odločitev sodišča ni zavezujoča samo za državo, ki je tožena, temveč za vse države. "Torej je pomembno vprašanje tudi, ali bomo mi vsi spoštovali razsodbo, kakršnakoli že bo," je nadaljeval in menil, da bo ne glede na odločitev sodišča ta sodba burila duhove še nekaj časa. ICJ naj sicer glede na ocene opazovalcev obravnav v primeru ne bi začel pred letom 2027, odločitve pa ni pričakovati pred koncem tega leta ali še pozneje.
V Levici so razočarani
Razočaranje, ker na vladi ni bilo strinjanja o pridružitvi tožbi, so izrazili v koalicijski partnerici Levici. "Slovenija je zamudila priložnost, da ostane na pravi strani zgodovine," so zapisali v sporočilu za javnost.
V Levici smo skrajno razočarani zaradi tega, ker danes na vladi ni bilo strinjanja o tem, da se Slovenija pridruži tožbi proti Izraelu pred mednarodnim sodiščem ICJ, poleg drugih evropskih držav, ki so to storile, recimo Belgija, Nizozemska in Islandija ter potencialno Španija in… pic.twitter.com/M7ZIHAyizH
— Levica (@strankalevica) March 12, 2026
Opozorili so na navedbe v medijih, ki da so navajala opozorila varnostnih strokovnjakov, da izraelska podjetja skrbijo za informacijsko varnost kritične infrastrukture v Sloveniji, kar naj bi predstavljalo tveganje za nacionalno varnost. "Če ta argument drži, potem to ni nikakršna nacionalna varnost," so zapisali.
Pirati: "Če je nacionalna varnost odvisna od Izraela, imamo resen problem"
Ostro so se odzvali tudi v Piratski stranki, kjer nasprotujejo odločitvi vlade, da se Slovenija ne pridruži tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zaradi domnevnih kršitev konvencije o preprečevanju genocida. Po njihovem mnenju je vlada zamudila pomembno priložnost, da bi Slovenija jasno podprla mednarodno pravo in mednarodne institucije v času ene od najhujših humanitarnih kriz sodobnega časa.
V Piratski stranki so posebej izpostavili argumente največje vladne stranke Gibanja Svoboda, ki naj bi odločitev utemeljevala tudi z vprašanji nacionalne varnosti in sodelovanja z Izraelom na področju kibernetske varnosti. Če, po navedbah vlade, nekateri varnostni sistemi v Sloveniji res temeljijo na sodelovanju z izraelskimi partnerji, to po oceni Piratov razkriva resen strateški problem države.
Kot opozarjajo, bi takšna odvisnost pomenila, da Slovenija ni zagotovila ustrezne digitalne suverenosti. Po njihovem prepričanju bi morala vlada med vojno v Gazi postopoma zmanjšati ali prekiniti odvisnost od izraelskih tehnoloških rešitev na področju kibernetske varnosti in kritične infrastrukture, namesto da bi nacionalno varnost uporabljali kot razlog za politično neodločnost.
Pirati ob tem poudarjajo, da mora Slovenija okrepiti lastno digitalno suverenost ter zagotoviti, da ključni informacijski sistemi države ne bodo odvisni od političnih ali geopolitičnih pritiskov tujih partnerjev. Po njihovem mnenju bi morala Slovenija kot država, ki se zavzema za človekove pravice, mednarodno pravo in multilateralizem, podpreti delovanje Meddržavnega sodišča in zahtevati odgovornost za zločine v Gazi. V stranki zato vlado pozivajo, naj svojo odločitev znova preuči, hkrati pa začne izvajati resno strategijo za krepitev digitalne suverenosti Slovenije, s katero bi zmanjšala tehnološko odvisnost države od tujih akterjev.
Nevladniki odločitev vlade glede tožbe proti Izraelu označili za sramotno
Tudi 22 nevladnih organizacij in kolektivov, med njimi Amnesty International Slovenije, je izrazilo zgroženost in globoko razočaranje nad četrtkovo odločitvijo vlade, da se Slovenija ne bo pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) zaradi genocida nad Palestinci v Gazi. Označili so jo za sramotno. Ob Amnesty International Slovenije so izjavo med drugimi podpisali tudi Gibanje za pravice Palestincev, Pekarna Magdalenske mreže, društvo Humanitas, Umanotera ter Slovenska filantropija.
Nevladne organizacije in kolektivi so v skupni izjavi izpostavili, da so lani skupaj z več kot 5000 prebivalci Slovenije vlado pozvali, naj se nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. "Preprečevanje in kaznovanje genocida, najhujšega hudodelstva, kar ga pozna človeštvo, ne prenese niti izgovorov niti preračunljivih kompromisov," so poudarili in ocenili, da je sramotno, da vlada ni imela poguma in načelne odločnosti, ki sta potrebna za zaščito človekovih pravic in mednarodno pravičnost.
"Poznamo izgovore, zakaj Slovenija ne more odločneje ukrepati zoper Izrael, ki je obtožen mednarodnih hudodelstev, in ki je skupaj z Združenimi državami Amerike sedaj začel vojno proti Iranu, ob tem ko stopnjuje napade na Libanon," so dodali. To, da te izgovore vlada znova reciklira, pa so označili za "slabo popotnica za čas, ki prihaja".
Svoj denar sem vložil v podjetje za trgovanje z bitcoini, potem ko sem si ogledal njihovo spletno stran. Sprva sem investiral malo, a po nekaj izplačilih sem vložil več. Kasneje sem ugotovil, da gre za prevaro in izgubil 37.000 £.… ...prikaži več Policija ni mogla pomagati. Nato sem našel članek o NVIDIA TECH HACKERS in stopil v stik. V enem tednu so mi pomagali povrniti bitcoin. E-pošta: [nvidiatechhackers@gmail .com]
To ni pragmatizem, to je kapitulacija. V očeh drugih bomo nekonzistentni in nekredibilni. Kar pa se Logarja tiče je v soočenju pred dnevi rekel, da zanj mednarodno pravo ne obstaja več. Pravila se delijo po načelu moči in pogojevanja. In,… ...prikaži več kaj bo ena žepna država počela v tem neenakopravnem boju. Si bo zavestno nakopala še večje težave. ??
no pa ga je flaškonka popušila ko stara mačka