V 87. letu starosti je v nedeljo zaradi bolezni umrl fotograf Tihomir Pinter, poročajo mediji. Pinter, ki je ustvarjalnost v fotografskem mediju gojil vzporedno s svojim poklicem kemika in farmacevta, je v šestih desetletjih ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog ter v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike.
Rodil se je 19. januarja 1938 v hrvaškem Bjelovarju. Poklicna pot in študij farmacije sta ga vodila po prestolnicah nekdanje Jugoslavije, od Ljubljane, Sarajeva in Zagreba do Beograda. Povsod je vzporedno veliko časa posvečal fotografiji, bil je aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal. Med letoma 1969 in 1981 se je redno uvrščal med deset najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Leta 1966 je na pobudo mestnega muzeja v Sisku začel fotografirati železarske motive in tako snovati opus, ki predstavlja eno ključnih obdobij njegovega ustvarjanja. V naslednjih letih je obiskal skoraj vse železarne v nekdanji državi. Čeprav je zase pravil, da je realist, ki mu je resničnost vselej izhodišče, so ga železarski motivi vodili k abstrakciji.
Naslov mojstra fotografije
V slovenskem prostoru so ga očarale premišljene kompozicije in bogastvo tonov na fotografijah Slavka Smoleja. Vendarle so se njegova videnja v fotografiji vse bolj oddaljevala od dokumentarnega pristopa; mnogo pomembnejše so bile zanj likovne obravnave in iskanje načinov umetniškega abstrahiranja resničnosti. Njegova iskanja so bila pogosto blizu slikarskemu raziskovanju; ekspresivnost in lirika, chiaroscuro in grafika so vseprisotni atributi njegove fotografije.
Zato ni naključje, da je leta 1970, ko se je odločil za delo v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Ljubljani in se tu ustalil s svojo družino, začel obiskovati ateljeje znanih slovenskih likovnih umetnikov.
Fotozveza Jugoslavije mu je leta 1973 namenila naslov mojstra fotografije, leta 1975 pa je od Mednarodne zveze za umetniško fotografijo prejel še naziv Excellence FIAP. Leta 2000 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo. Bil je tudi častni član Fotokluba Ljubljana.
Leta 1984 je začel svoje fotografije objavljati v samostojnih knjižnih monografijah. Samostojno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani je imel leta 1990. Po tem letu je tedensko portretiral književnike za Književne liste, prilogo časopisa Delo. Po upokojitvi leta 1991 se je še intenzivneje posvečal portretiranju likovnikov in literatov, od leta 1994 tudi skladateljev. Leto kasneje je začel delo nadgrajevati s studijskimi portreti tudi v lastnem fotografskem ateljeju.
V Galeriji Jakopič so leta 2017 pripravili Pinterjevo retrospektivo z naslovom Kemija podobe.
Sožalje! Dobro luč v onostranstvu.